Choose a language
Plan a route here Copy route
Mountain Hike recommended route

Slemenova špica (1911 m)

· 1 review · Mountain Hike · Upper Carniola
Profile picture of Joco 79
Responsible for this content
Joco 79
  • Photo: Joco 79, Community
m 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 25 20 15 10 5 km
Kranjska Gora-Vršič-Slemenova špica-Tamar-Planica-Kranjska Gora
easy
Distance 29.3 km
7:46 h
1,326 m
1,327 m
1,911 m
805 m

Opis postojank in vrhov:

Kranjska Gora (806 m)

Kranjska Gora je naselje in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Okrog starega vaškega jedra je zgrajen nov, večinoma turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji in hišami, rekreacijskimi objekti, trgovinami in žičnicami, ter smučarskimi progami in omrežjem kolesarskih in peš poti. Vse to daje Kranjski Gori z bližnjimi naselji Podkoren, Gozd Martuljek in Rateče podobo enotnega zgornjesavskega turističnega območja, pomembnega tako v letnem, kot tudi zimskem turizmu. Kranjska Gora je prizorišče pomembnih mednarodnih smučarskih tekmovanj v alpskem smučanju na Vitrancu in smučarskih skokih v Planici.H Kranjski gori spadajo tudi turistično naselje Jasna (Naselje Ivana Krivca) ob istoimenskem jezeru ob cesti na Vršič ter dela glavnega naselja Čičare (Naselje Slavka Črneta) in Bezje ter Savsko naselje.Zgornji del doline Save Dolinke je bil do 14. stoletja slabo poseljen; šele v začetku 14. stoletja so pričeli novonaseljenci v večji meri krčiti tamkajšne gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča. Kraj, ki se v starih listinah prvič omenja 1326 kot Chrainow je postal staro cerkveno in upravno središče za vasi od Podkorena do Srednjega vrha.Naselje, ki je bilo v preteklih stoletjih precej odmaknjeno je postalo prometno dostopnejše, ko so 1870 zgradili železniško progo Jesenice - Trbiž, ki so jo opustili leta 1966. Z izgradnjo proge se je pričelo dnevno odhajanje delovne sile predvsem na Jesenice v tamkajšnjo železarno, istočasno pa tudi razvoj turizma. Med prvo svetovno vojno zgrajena cesta čez prelaz Vršič pa je olajšala dostop v gorski svet in dolino Soče.8. aprila 1941 so kraj zasedle italijanske okupacijske enote, a so ga kmalu prepustile nemškemu okupatorju. Ta je začasno v njem naselil Nemce iz Ljubljane, ki so 1941 optirali za Nemčijo. Tik pred koncem vojne je prišlo do hudih bojev med partizani in umikajočo se nemško vojsko.V starem vaškem jedru današnje Kranjske Gore stoji cerkev Device Marije Vnebovzete, v starih listinah prav tako prvič omenjena leta 1326 kot podružnica radovljiške prafare, je 1630 postala župnijska cerkev. Poznogotska stavba ima zvezdasto obokan prezbiterij in pravokotno ladjo, ki je bila v 19. stoletja podaljšana do prvotno prosto stoječega zvonika, postavljenega okoli leta 1500.Med posvetnimi stavbami je najbolje ohranjena 300 let stara Liznjekova domačija (Borovška cesta 63), v njej je ob »črni kuhinji« in ohranjenem razporedu prostorov zdaj etnografska zbirka. V starem delu naselja je na rojstni hiši pisatelja, avtorja priljubljenih zgodb o Kekcu, J. Vandota spominska plošča (Podbreg 27).

Viseči most nad Pišnico

V Kranjski Gori so letos odprli viseči most »v Babi«, s katerim so ponovno vzpostavili pešpot med Kranjsko Goro in območjem Jasne, ne da bi se sprehajalci morali podati na prometno Vršiško cesto. Viseči most, čigar gradnja se je začela lanskega novembra in končala junija letos, je dolg trideset metrov z bruto širino 120 centimetrov in se dviga 16 metrov nad reko Pišnico. Na obeh brežinah je sidran s pomočjo pasovnih sider, nosilnost vsakega dela mostu je štirideset ton, s čimer je zagotovljena popolna varnost.

Jezero Jasna (830 m)

Jezero Jasna je ime dveh med seboj povezanih umetnih jezer, ki se nahajata v bližini Kranjske Gore ob cesti na prelaz Vršič.Jezeri sta za potrebe turizma urejeni ob sotočju Male in Velike Pišnice. Ob sotočju je še manjši naravni kanjon in nekoliko skrita Hidroelektrarna Kranjska Gora.Okoli Jasne so speljane sprehajalne poti, svoj začetek pa ima tu tudi po potresu leta 1980 zapuščena gozdna pot po dolini Male Pišnice. Zraven jezera so poleg apartmajev, tudi igrala in bronasti kip Kozorog na naravni skali, ki ga je med letoma 1986 in 1988 ustvaril kipar Stojan Batič.

Mihov dom na Vršiču (1085 m)

Mihov dom na Vršiču se nahaja ob cesti Kranjska Gora-Vršič nad Veliko Pišnico in sicer ravno na polovici poti. Stavba je bila zgrajena po 1. svetovni vojni kot jugoslovanska vojaška postojanka. Po 2. svetovni vojni jo je leta 1948 kupilo PD Kranjska Gora in jo preuredilo v planinsko postojanko; poimenovali so jo po znanem alpinistu Mihu Arihu (1918-1944), ki je padel v partizanih; 7. decembra 1952 so mu na domu odkrili spominsko ploščo. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1987.Razgled:Ker je dom na lepi razgledni točki, je od njega kljub bližnjim gozdovom lep razgled. Na vzhodni strani so nad obširno Krnico Martuljške gore s Špikom, desno od njih pa je izredno lep pogled na Škrlatico; na južni strani se nad bližnjo Veliko Pišnico dvigajo ostenja Prednje glave in Goličice v Prisojniku, desno pa vidimo med stenami Prisojnika in Mojstrovke precej nižji zeleni Vršič; zahodno in severno se nad domom dviga greben z Robičjem, Visokim Mavrincem, Kumlehovo glavo, Velikim Kumlehom in Škrbinjekom, ki se vleče od Mojstrovke do Kranjske Gore.Zanimivejše ture:Ruska kapelica, postavljena v spomin ruskim vojakom ujetnikom, ki jih je pri gradnji vršiške ceste med 1. svetovno vojno zasul snežni plaz - 15 min.

Ruska kapelica na Vršiču (1100 m)

Ruska kapelica je kapelica, postavljena v spomin ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Kapelica je urejena v pravoslavnem slogu, ki izraža vero vojakov, ki so na tem mestu preminili. Zgradili so jo leta 1916. Od njej pa je tudi grob teh vojakov. Spomenik na grobu je v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«. Natančno število umrlih vojakov ni znano, domneva pa se, da je med gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 ruskih in od 10 do 80 avstrijskih vojakov. Samo 8. marca 1916 je v enem plazu umrlo 110 Rusov in 7 avstro-ogrskih stražarjev. Ruska kapelica je vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije kot kulturni spomenik lokalnega pomena.V začetku leta 1915 je Kranjska gora postala pomembna strateška točka zaradi Soške fronte, ki se je pojavila med Avstro-Ogrsko in Italijo na reki Soči. Zaradi tega je vojska Avstro-Ogrske ukazala nujno izgradnjo ceste prek prelaza Vršič, ki bi povezala dolini rek Soče in Save. Cesta je bila nujna za hitrejši prehod avstrijskih enot in vojaške opreme prek prelaza. Za izgradnjo ceste so uporabili ruske vojne ujetnike. Gradnja se je pričela maja 1915 in pri sami izgradnji je sodelovalo okoli 10.000 ruskih ujetnikov. Domneva se, da je med samo gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 Rusov in od 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov, ki so stražili ujetnike. Samo plaz 8. marca 1916 je zahteval 110 žrtev med Rusi in 7 avstro-ogrskih stražarjev. Preživeli ruski ujetniki so leta 1916 v spomin umrlih tovarišev postavili kapelico.Ruska kapelica je locirana v gozdu, na petem kilometru ceste Kranjska gora - Vršič na nadmorski višini 1.100 m. Okolica kapelice je ograjena in urejena s potkami in klopmi. Neposredno zraven grobnice se nahaja manjši vodni izvir, tako da po dvorišču pred kapelico teče potoček. Na nasprotni strani ceste je urejen parkirni prostor namenjen obiskovalcem kapelice. Samo nekaj sto metrov pred kapelico se ob cesti nahaja planinska postojanka Mihov dom.

Tonkina koča na Vršiču (1380 m)

Tonkina koča na Vršiču se nahaja na kranjskogorski strani Ruske oz. vršiške ceste, točneje med Erjavčevo kočo in Kočo na Gozdu. V času poletne sezone je koča stalno odprta, v preostalem delu leta pa običajno od petka do nedelje.

Poštarski dom na Vršiču (1688 m)

Dom stoji na terasi južno pod 1737 m visokim Vršičem, ki se dviga nad cestnim prelazom. Tu, kjer je zdaj dom, je bila med obema vojnama obmejna stražnica. Leta 1952 jo je prevzel planinski aktiv Poštar Jesenice in jo preuredil v manjšo planinsko kočo, ki so jo odprli 22. julija 1952. Naslednje leto so ljubljanski in gorenjski planinci PTT namesto te koče zgradili novo, večjo Poštarsko kočo na Vršiču in jo odprli 9. avgusta 1953; upravljanje je prevzelo novoustanovljeno PD PTT Ljubljana. V letih 1974-1977 so zgradili večji prizidek in ga povezali s staro postojanko, ki so jo obnovili in preuredili; kočo so preimenovali v dom, ki so ga odprli 2. julija 1978. Leta 1985 so poleg doma dogradili pomožni objekt, v katerem so tudi sobe za prenočevanje.Razgled:Poštarski dom na Vršiču ima med vsemi vršiškimi postojankami najlepši razgled; na vzpetini pred domom je razgledna plošča z označenimi vrhovi, ki se vidijo. Na vzhodni strani je v bližini ostenje Prisojnika, kjer lepo vidimo obraz Ajdovske deklice, ki so ga oblikovale odlomljene skale; na južni strani sledimo nekaj časa cesti v Trento, nad katero vidimo na levi Veliko Špičje, za njim pa Krn in vrhove nad Peski, desno pa Srebrnjak, Bavški Grintavec in Pelce; na zahodni strani se nad vršiškim prelazom dviga Mojstrovka; na severni strani je nad cesto greben, ki se vleče od Mojstrovke do Kranjske Gore z Robičjem v ospredju, desno pod cesto pa dolina Velike Pišnice; ob cesti vidimo Mihov dom, desno obširno Krnico, nad katero se dvigajo Martuljške gore s Špikom, Mala in Velika Martuljška Ponca ter Škrlatica, na severu pa vidimo nad Zgornjo Savsko dolino najbolj zahodni del Karavank.

Ajdovska deklica

Obraz Ajdovske deklice v severni strani Prisojnika so oblikovale odlomljene skale. Najlepši pogled nanjo je od Poštarskega doma na Vršiču. Pripovedka pravi, da je to okamenela ajdovska deklica. Ko je živela, je bila dobrega in usmiljenega srca; gornike in tovornike je vodila skozi snežne zamete v dolino Trente. Bila je tudi sojenica, ki je prerokovala novorojenčkom. Nekemu novorojenčku v Trenti je prerokovala, da bo postal pogumen lovec, kakršnega še ni bilo pod Prisojnikom; ustrelil bo belega gamsa z zlatimi rogovi, rogovje prodal in bajno obogatel. Ko so za prerokbo zvedele sojeničine sestre, so jo preklele, da je okamnela, ko se je vrnila v steno.

Tičarjev dom na Vršiču (1620 m)

Dom stoji na trentski strani vrha Vršič in tik nad vršiškim prelazom, prek katerega pelje cesta Kranjska Gora-Trenta-Bovec. Prvo kočo na tem mestu je kot protiutež nemškoavstrijski Vossovi koči (sedaj Erjavčeva koča) zgradilo SPD na pobudo in ob pomoči dr. Josipa Tičarja, predsednika Kranjskogorske podružnice SPD; z imenom "Slovenska koča so jo odprli 4. avgusta 1912. Med 1. svetovno vojno so jo zasedli avstrijski vojaki, med obema vojnama pa italijanski financarji. Po osvoboditvi so kočo v zelo slabem stanju prevzeli jeseniški planinci, ki so jo popravili in opremili ter odprli 15. septembra 1946. Po smrti dr. Josipa Tičarja (1875-1946) so jo preimenovali v Tičarjev dom, kar je bila zahvala očetu slovenskega planinstva v Gornji Savski dolini in soustanovitelju GRS. V letih 1964-1966 so zraven starega dotrajanega doma zgradili nov, velik in sodobno urejen dom, ki so ga slovesno odprli 31. julija 1966. Stari dom so porušili. V začetku aprila 1975 je velikanski snežni plaz z Mojstrovke porušil pročelje doma, ki pa so ga takoj obnovili. Ob cesti so postavili kiosk za prodajo razglednic in spominkov, v domu pa so v zadnjih letih marsikaj izboljšali in posodobili. Leta 1992 so obnovili električno in vodovodno napeljavo ter posodobili kuhinjo.Razgled:Od doma je širši razgled le proti jugu. Na vzhodni strani se za južnim pobočjem Vršiča in Sovno glavo kaže ostenje Prisojnika; na južni strani vidimo cesto, ki se spušča proti Trenti in del Velike planine, zadaj pa nad Zadnjo Trento verigo vrhov s Srebrnjakom in Bavškim Grintavcem.

Slemenova špica (1911 m)

Slemenova špica ali Sleme je 1911 m visoka gora v Julijskih Alpah. Znana je po čudovitem razgledu, viharniških macesnih, ki v jeseni rumenijo, pravljični poti med ruševjem in občasno tudi po majhnih jezercih na vrhu. Je pravi raj v kekčevi deželi, kjer lahko zares občutimo lepoto naših gora.Že pot na Vršič je čudovita in ponuja razglede na naše mogoče gore. Nato parkiramo na vrhu prelaza Vršič, od koder vzpon ni zahteven in traja približno 1h 15min. Izlet je primeren tudi za družine, a pozornost na poti (še posebej v srednjem in zgornjem delu) ni odveč.Pot se prične na drugi strani ceste od parkirišča, po soncu izpostavljenem in strmejšem delu pridemo po 20-30 minutah do table za Malo Mojstrovko levo, mi pa nadaljujemo naravnost, kjer se pot položi in vijuga med skalami in ruševjem. Na levi občudujemo steno Male Mojstrovke, počasi pa zagledamo tudi Jalovec.Vrh raste iznad planote Sleme pod severno steno Male Mojstrovke. V Tamar in Malo Pišnico pada v strmih pobočjih in stenah. Zaradi svoje edinstvene panorame, ki jo posebno krasi drzno in lepo oblikovani Jalovec, slovi območje Slemena kot eno najimenitnejših razgledišč ne le našega alpskega sveta.

Slap Črne vode

Slap Črne vode izvira pod Slemenovo špico na višini 1909 m. Pada v številnih slapovih, zadnji je visok 70m in takoj pod slapom ponikne. Pozimi so vidni štirje zaledeneli slapovi.Dostop do slapa je enostaven: pri planinskem domu v Tamarju se napotite v smeri proti Slemenu, prečkajte suho strugo in po vsega 20 minutah dosežete slap. Pot je primerna tudi za družinski izlet.

Planinski dom Tamar (1108 m)

Sedanji planinski dom stoji na lepi planinski jasi v zgornjem koncu doline Planice, imenovanem Tamar. Prvo skromno kočo so leta 1899 zgradili pod vodstvom rateškega župnika Josipa Lavtižarja in gospodarskega odbora agrarne skupnosti pod okriljem radovljiške podružnice SDP in jo odprli 3. septembra 1899. Koča - zavetišče v Zelju pod izvirom Nadiže - Save Dolinke in ni imelo dolge življenje dobe, saj jo je podrl snežni plaz s Ponce že v zimi 1903/1904. Rateško-Planiška podružnica SPD je 15. novembra 1936 najela od agrarne skupnosti sedanjo pastirsko-planinsko kočo Tamar in jo preuredila za potrebe planincev. Zraven koče je postavila meteorološko postajo, oskrbnica pa je trikrat na teden pošiljala vremenska poročila. Po 2. svetovni vojni je bila koča nacionalizirana in v slabem stanju, za popravila so bila potrebna velika sredstva. Malo PD Rateče jo je leta 1957 predalo Akademskemu planinskemu društvu iz Ljubljane, ki jo je uredilo, zgradilo vodovod in napeljalo telefon. Leta 1965 je dom prevzelo PD Medvode, ki ga je temeljito obnovilo. Leta 1968 so iz Planice napeljali električni vod. Dom so večkrat prenavljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1984. Pri gradnji vodovoda, telefona in električnega voda je bila neprecenljiva pomoč tudi takratnih vojaških oblasti za potrebe vojašnice v Tamarju. Po zaključku denacionalizacijskega postopka sta Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Medvode dne 25.4.2013 podpisala dogovor, po katerem je Dom v Tamarju prešel pod okrilje Agrarne skupnosti Rateče Planica.Razgled:Planica spada med najslikovitejše alpske doline v Sloveniji, izredno lep je pogled na gore in vrhove, ki jo obkrožajo. Na vzhodni strani se dvigajo pobočja Slemenove špice, Grla in Suhega vrha v grebenu, ki se vleče od Mojstrovke proti Ciprniku in Vitrancu; najlepši je pogled na južno stran, kjer obkrožajo dolino mogočne stene Velike Mojstrovke, Travnika in Šit, desno od njih pa kipi v nebo prelepi skalni vrh Jalovca; jugozahodno od doma se nad Rušjem dviga Kotova špica; zahodno je nad Planico veriga Ponc, ki se vleče proti severu.

Nordijski center Planica

Nordijski center Planica je izjemno okolje za nadaljevanje tradicije smučarskih skokov in poletov, za treninge in tekmovanja smučarjev tekačev…Planica je sinonim za pogum, inovativnost in razvoj. Z več kot 40 svetovnimi rekordi je postala spektakularna atrakcija, ki privablja tudi številne tuje obiskovalce.

Sprehodite se skozi 80-letno zgodovino svetovnih dosežkov!Planiški muzej se nahaja v osrednjem objektu Nordijskega centra Planica. V njem je zbrana dediščina slovenskega nordijskega smučanja. Spoznate lahko junake svetovne skakalne elite, tehnični razvoj skakalnice, opremo, ki se je uporabljala v posameznih obdobjih in ogromno drugih zanimivosti razvoja smučarskih poletov.

V sklopu muzeja sta vam na voljo tudi dva simulatorja skokov. Preizkusite se v vlogi smučarskega skakalca!

Da bo vaša izkušnja še zanimivejša, smo vam pripravili interaktivno postajo, kjer se boste lahko preizkusili v sojenju smučarskih skokov.

Na hologramu lahko opravite pogovor z junaki Planice – Petrom Prevcem, Jurijem Tepešem, Francijem Petkom, Miranom Tepešem, Walterjem Hoferjem in drugimi!

Author’s recommendation

/
Difficulty
easy
Technique
Stamina
Experience
Landscape
Risk potential
Highest point
1,911 m
Lowest point
805 m
Best time of year
Jan
Feb
Mar
Apr
May
Jun
Jul
Aug
Sep
Oct
Nov
Dec
Cardinal direction
NESW

Track types

Show elevation profile

Safety information

/

Tips and hints

Video

Start

Kranjska Gora (815 m)
Coordinates:
DD
46.481370, 13.781547
DMS
46°28'52.9"N 13°46'53.6"E
UTM
33T 406474 5148254
w3w 
///podcast.astrology.exasperated
Show on Map

Destination

Slemenova špica

Turn-by-turn directions

S Kranjske Gore se odpravimo po Vršiški cesti proti Jezeru Jasna. Do njega prispemo po približno 15 minutah hoje. Pot ob desni strani jezera nadaljujemo v smeri proti Vršiču. Prečimo most čez Pišnico. Cesta se prične za nekaj časa postopoma vzpenjati, nato pa se položi. Nadaljujemo po cesti mimo Mihovega doma na Vršiču, čez približno 15 minut pa prispemo do Ruske kapelice na Vršiču. Nadaljujemo po gozdu mimo kapelice, prečimo ponovno cesto in pot nadaljujemo pri oznaki skozi gozd. Pot se zmerno vzpenja. Na razpotju se usmerimo levo ter pot nadaljujemo 5 min po gozdu, ta pa nas nato pripelje do razgledne točke na Prisojnik. Ob vršiški cesti pot nadaljujemo do Tonkove koče na Vršiču, kjer cesto zapustimo in se ob koči usmerimo v levo. Pot nato poteka po levi strani vršiške ceste po širši makadamski cesti, ki nas pripelje do Poštarskega doma na Vršiču. Od tu je lep pogled na Bovško stran ter na Ajdovsko deklico. Po makadamski cesti se mimo ostankov svetovne vojne spustimo do Tičarjevega doma na Vršiču. Od doma se usmerimo do glavne ceste ter po cesti nadaljujemo pot desno približno 300 m, kjer z leve strani opazimo oznake za Malo Mojstrovko in Slemenovo špico. Po krajšem vzponu nas pot pripelje do večje skale na kateri opazimo napis Mojstrovka levo. Nadaljujemo desno v smeri Slemenove špice in Hanzove poti na Mojstrovko. Pot naprej se prečno vzpne ob vznožju Šitne glave, nato pa se nam z desne priključi pot od Erjavčeve koče. Sledi še kratek strm vzpon in pot nas pripelje na preval Vratca (1807m), kjer pridemo na naslednje razpotje. Tu nadaljujemo po desni poti (levo Hanzova pot na Mojstrovko), ki se nekoliko spusti. Po nekaj minutah rahlega spusta nas pot pripelje na razpotje, kjer se nam z leve priključi pot iz Doline Tamar (čez Črne vode). Nadaljujemo naravnost po poti, ki se le občasno bolj vzpne in nas kmalu pripelje do jezerc na Slemenu s katerih je lep pogled na Jalovec. Naprej nadaljujemo rahlo proti desni na vrh Slemenove špice, ki jo dosežemo v nekaj minutah nadaljnje hoje.

Z vrha Slemenove šprice se spustimo do razpotja, kjer pot nadaljujemo desno proti dolini Tamar čez Črne vode. Pot nekaj časa poteka po ravnem, nato pa se začne zmerno spuščati skozi gozd macesnov pod severnemi stenami Mojstrovke. Ko pot preide v bukov gozd, se prične strmeje spuščati. Ob mokrem vremenu je tu nevarnost zdrsa. Postopoma se po breznu spuščamo proti dolini Tamar, kjer na desni strani opazimo Slap Črne vode, ki pada s strmih sten. Od tu se pot položi in jo nadaljujemo do Doma v Trenti, od tu pa dalje skozi gozd do Nordijskega centra Planica. Od Planice pot nadaljujemo do razpotja malo pred Ratečami, kjer se usmerimo v desno in pot nadaljujemo po cesti, kjer je včasih potekala železniška proga vse do Kranjske Gore.

Note


all notes on protected areas

Public transport

Public-transport-friendly

Avtobus do Kranjske Gore pelje na vsako uro iz Ljubljane.

Parking

V kolikor se do Kranjske Gore pripeljete z avtom, le tega parkirajte nekje v Kranjski Gori.

Coordinates

DD
46.481370, 13.781547
DMS
46°28'52.9"N 13°46'53.6"E
UTM
33T 406474 5148254
w3w 
///podcast.astrology.exasperated
Arrival by train, car, foot or bike

Book recommendations for this region:

Show more

Equipment

Zemljevid: Kranjska Gora 1:30.000

Priporočena oprema (poletje):

Priporočena oprema (zima): dereze, cepin


Questions and answers

Ask the first question

Would you like to the ask the author a question?


Rating

5.0
(1)
Sly Z.
November 01, 2021 · Community

Photos from others


Reviews
Difficulty
easy
Distance
29.3 km
Duration
7:46 h
Ascent
1,326 m
Descent
1,327 m
Highest point
1,911 m
Lowest point
805 m
Public-transport-friendly Circular route Scenic Refreshment stops available Family-friendly Flora and fauna

Statistics

  • Content
  • Show images Hide images
Features
2D 3D
Maps and trails
Distance  km
Duration : h
Ascent  m
Descent  m
Highest point  m
Lowest point  m
Push the arrows to change the view