Choose a language
Plan a route here Copy route
Mountain tour recommended route

Stenar (2501 m) in Križ (2410 m)

· 1 review · Mountain tour · Littoral
Profile picture of Joco 79
Responsible for this content
Joco 79
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
  • /
    Photo: Joco 79, Community
m 2500 2000 1500 1000 500 12 10 8 6 4 2 km
Zadnjica - Pogačnikov dom na Kriških podih - Stenar - Križ - Pogačnikov dom na Kriških podih
moderate
Distance 12.5 km
6:00 h
2,020 m
612 m

Opis vrhov in postojank:

Zadnjica

Dolina Zadnjica (domačini jo poimenujejo Zajenca) je ena najbolj značilno ledeniško preoblikovanih dolin v Sloveniji. Leži v Triglavskem narodnem parku, med Trento in zahodnima stenama Triglava ter Kanjavca.

Dolina Zadnjice se pri vasi Na Logu, odcepi od doline Soče. Zajeda se globoko v osrčje Triglavskega pogorja. Omejujejo jo vrhovi: Zadnjiški Ozebnik (2083 m), Vršac (2194 m), Kanjavec (2569 m), Triglav (2864 m) in visoki Kriški podi z okoliškimi vrhovi. Prepadna ostenja nad dolino imajo največjo višinsko razliko v Julijskih Alpah. Tu se dvigata 1400 m visoki steni Kanjavca in Vršaca, le nekoliko stran so jugozahodna pobočja Triglava. V zatrep doline Zadnjice se s prelaza Luknja (1758 m) spušča divja grapa Korita.

Zadnjica spada med najbolj divja območja v Julijskih Alpah. Tu v skalnih pobočjih vidimo poleg poraščenih rebri, zglajenih žlebov in snežnih krnic, tudi police in stene, ki padajo v zatrep doline. Ta ostenja so raj za gamse in kozoroge; alpski kozorog je bil tu naseljen leta 1964, od koder se je razširil po Julijskih Alpah.

V dolini tečeta Beli potok in Krajcarica (poimenovana tudi Zadnjica), ki združena predstavljata najbolj vodnat pritok Soče v Trenti.

V dolini Zadnjica lahko vsak pohodnik doživi del alpskega sveta od cvetja, živali, gora do slapov in plazov, ki pomladi grmijo v dolino.

Ta dolina izjemnih razgledov se ponaša z odličnimi izhodišči na navidez nedostopne vrhove. Zatrep doline je izhodišče za vzpon na Triglav preko Doliča in obisk Doline Triglavskih jezer preko Prehodavcev.

Tudi izkušeni plezalci lahko najdejo zadovoljstvo v stenah Kanjavca in Vršaca.

Na seznam naravnih vrednot državnega pomena so uvrščene:

  • potok Krajcarica (hidrološka, geomorfološka, zoološka), njeni izviri (hidrološka) in njena korita (hidrološka, geomorfološka),
  • grbinasti travniki v Zadnjici (geomorfološka).

Stenar (2501 m)

Stenar je gora v Julijskih Alpah v skupini Razorja in Prisojnika. Njegove stene strmo padajo na planoto Na Rušju in v dolino Vrat, nekoliko manj strmo je le pobočje proti Kriškim podom, koder poteka normalen dostop na vrh. V njegovi severni steni, imenovani Trikot, se nahaja nekaj težkih plezalnih smeri. Proti zahodu je preko škrbine Stenarska vratca vezan na sosednji Križ, preko jugozahodnih Dovških vrat pa na Bovški Gamsovec. Stenar je med najbolj razglednimi vrhovi Julijskih Alp, pozornost nase pa vsekakor pritegne Triglav s svojo veličastno severno steno.

Križ (2410 m)

Križ je 2140 m visoka gora, ki se nahaja severovzhodno od Kriških podov. Z vrha, na katerem se nahaja vpisna skrinjica z žigom, se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp.

Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m)

Pogačnikov dom na Kriških podih je planinska postojanka, ki stoji na spodnjem robu Kriških podov, kraške planote v bližini treh gorskih jezer in je priljubljeno izhodišče za številne planinske ture.

Dom stoji na vzpetini Griva na spodnjem robu visokogorske kraške planote Kriški podi. PD Radovljica ga je začelo graditi leta 1948, odprli pa so ga 7. oktobra 1951. Poimenovali so ga po Jožetu Pogačniku (1927-1951), načelniku gospodarske komisije PZS in pobudniku gradnje doma, ki se je smrtno ponesrečil v Mlinarici na poti k otvoritvi doma. Leta 1973 so dozidali prizidek s sanitarijami, umivalnicami in pralnico ter prenovili notranjost, prenovljeni dom pa so odprli 23. septembra 1973. Leta 1983 so iz Zadnjice zgradili tovorno žičnico,ki so jo v letih 2001 - 2003 povsem obnovili in predali namenu 12. septembra 2003. 15. septembra 1985 so v zgornji postaji zraven doma odprli bivak z zimsko sobo. Leta 1993 so vključili mobitel. Leta 2004 so obnovili ostrešje in dom prekrili z novo kritino. Dom je odprt od 1. julija do zadnje nedelje v septembru.

Razgledi:

Od doma je izredno lep pogled na gore, ki obdajajo Kriške pode ter proti Trenti in gore nad njo. Na vzhodni strani se dvigata Stenar in Bovški Gamsovec, na jugozahodu pa se kaže Pihavec kot strma, stolpasta gora, katere zahodne stene padajo v grapo Belega potoka; tik pod domom leži Spodnje Kriško jezero; na jugu je dolina Trente s Sočo in naseljem Na Logu, levo nad njo vidimo greben z Velikim Špičjem ter Plaskim Voglom in v ozadju Krn, desno pa Srebrnjak in Bavški Grintavec; širši razgled proti zahodu zapira bližnji greben s Planjo in Goličico (lep razgled proti zahodu je s sedelca Preval med Razorjem in Planjo, odkoder vidimo Prisojnik, Mojstrovko, Jalovec, Pelce, Mangrt, Viš, Poliški Špik in ob dobri vidljivosti tudi naprej proti Dolomitom); na severni strani oklepajo Kriške pode mogočne stene Razorja, bližja pa sta vrhova Kriški rob in Križ.

Dostop:

  • Avto: gozdna cesta z Loga v Trenti po dolini Zadnjice do grape Belega potoka 2km, od tod do doma 4h; lokalna cesta iz Mojstrane do Aljaževega doma v Vratih 12km, od koder je tudi 4h.
  • AP Log v Trenti, Vršič, Kranjska Gora in Mojstrana; z Loga skozi Zadnjico in po grapi Belega potoka 4 do 5h; z Vršiča po južnih pobočjih Prisojnika, čez zahodno ostenje Razorja in sedelce Preval 6 do 7h; iz Kranjske Gore mimo Koče v Krnici iz čez Kriško steno 6 do 7h; iz Mojstrane skozi Vrata in prek Sovatne 6h30 (poleti vozi ob petkih, sobotah in nedeljah avtobus iz Mojstrane v Vrata).

Author’s recommendation

Priporočam, da imate sabo precej vode, saj zna biti pot tudi zelo vroča.
Difficulty
moderate
Technique
Stamina
Experience
Landscape
Risk potential
Highest point
2,501 m
Lowest point
650 m
Best time of year
Jan
Feb
Mar
Apr
May
Jun
Jul
Aug
Sep
Oct
Nov
Dec
Exposition / cardinal direction
NESW

Start

Zadnjica (654 m)
Coordinates:
DD
46.382494, 13.760539
DMS
46°22'57.0"N 13°45'37.9"E
UTM
33T 404689 5137293
w3w 
///keycard.examination.transcribe

Destination

Pogačnikov dom na Kriških podih

Turn-by-turn directions

S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se cesta razcepi na dva dela (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano). S starega parkirišča se usmerimo na levo cesto v smeri Pogačnikovega doma na Kriških podih (desna cesta vodi proti Prehodavcem in Doliču). Po 15 minutah nadaljnje hoje nas cesta pripelje do spodnje postaje tovorne žičnice, kjer se le ta konča. Vzpon nadaljujemo po markirani peš poti (mulatjeri), ki se zmerno vzpenja skozi gozd. Pot, ki se vzpenja nad dolino Belega potoka, pa nas hitro pripelje na zelo strma pobočja (nevarnost padajočega kamenja), čez katera vodi zelo široka peš pot. Pot naprej preči grapo Veliki Presek, za katero pridemo na kratko izpostavljeno polico, preko katere pridemo s pomočjo jeklenice. Naprej se pot vrne v gozd, kjer se v številnih okljukih zmerno vzpenja. Nekoliko naprej nas pot pripelje pod manjši previs, kjer bomo lahko opazili številne paličice, ki jih pohodniki postavljajo, da se skala ne zvali v dolino (paličice so postavljene bolj za šalo, kot zares). Pot naprej preči nekaj manjših grap, nato pa nas mimo kapelice pripelje do večje grape. Z nekaj previdnosti (nezahtevno) prečimo omenjeno grapo za katero se v nekaj minutah nadaljnje hoje povzpnemo do prijetnega počivališča (dve klopi ob poti). Naprej prečimo še eno večjo grapo (v zgodnjem poletju možnost snežišča), nato pa se pot vrne v gozd. Višje gozd postaja vse redkejši, pot pa nekoliko bolj strma in vse bolj razgledna. Pot, ki se še naprej vzpenja po stari mulatjeri, pa nas nato mimo še dveh klopi pripelje v pas rušja, za katerim preidemo v bolj kamnit svet. Naprej se vzpenjamo čez manjša melišča, po vse bolj razgledni poti, ki nas višje pripelje do prijetnega studenčka (izvira). Le nekaj 10 korakov nad omenjenim izvirom, pa bomo prišli na neoznačeno razpotje, kjer se v desno odcepi neoznačena pot proti Spodnjemu Kriškemu jezeru (2 minuti), mi pa nadaljujemo rahlo levo po še naprej široki planinski poti. Poti sledimo vse do označenega razpotja, kjer nadaljujemo desno v smeri Pihavca, Bovškega Gamsovca, Stenarja in doline Vrat (levo Pogačnikov dom 3 minute). Vzpon nadaljujemo po vse bolj razgledni poti, s katere se kmalu v desno odcepi pot na Pihavec. Nadaljujemo naravnost po zmerno strmi poti, ki nas višje pripelje na Dovška vrata, kjer je naslednje razpotje. Tu nadaljujemo naravnost v smeri proti Križu in Stenarju (ostro desno Bovški Gamsovec, desno Vrata) po poti, ki se postopoma začne vzpenjati proti Stenarskim vratcem. Po nekaj minutah vzpona pa se pot razcepi na dva dela. Nadaljujemo desno (levo Križ) po vse bolj razgledni poti, kateri se le nekaj korakov višje priključi neoznačena pot prek Stenarskih vratc. V nadaljevanju prečimo melišče ter se ob lepih pogledih na Triglav, Bovški Gamsovec, Pihavec in dolino Trente sprehodimo do strmih pobočij Stenarja. Od tu naprej se pot prične strmo vzpenjati po lepo razčlenjenem skalovju, nato pa zavije ostro v levo, kjer se po nekaj 10 m nenadoma položi. Tu oz. že dobrih 10 m prej se v desno odcepi brezpotni pristop na Spodnji Stenar, mi pa nadaljujemo po markirani poti, ki se ponovno prične strmeje vzpenjati. Sledi še približno 15 minut hoje po vršnem pobočju gore in vse bolj razgledna pot nas pripelje na  Stenar (2501 m). Stenar je gora, ki se strmo dviga nad dolino Vrat. S prostranega vrha, na katerem je vpisna skrinjica in žig, se nam odpre lep razgled na Dolkovo špico, Škrlatico, Cmir, Begunjski vrh, Triglav, Bovški Gamsovec, Planjo, Razor ter sosednji Križ.

S Stenarja se spustimo po isti poti nazaj, dokler se pot ne razcepi na dva dela. Nadaljujemo desno (levo Dovška vratca) po poti, ki z melišč preide na rahlo izpostavljena pobočja, katera v zmernem vzponu prečimo proti severozahodu. Precej drsna pot pa nas višje pripelje pod vršno vznožje Križa. Pot naprej se najprej zložno vzpenja po vse ožjem grebenu, nato pa se s pomočjo jeklenice strmo vzpne čez rahlo izpostavljeno skalno ploščo, za katero pridemo do zanimivega prehoda skozi naravni žleb. Z nekaj spretnosti, se skozi ozek žleb povzpnemo na razgleden vrh Križa (2410 m). Križ je  gora, ki se nahaja severovzhodno od Kriških podov. Z vrha, na katerem se nahaja vpisna skrinjica z žigom, se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp.

S Križa sestopimo po isti poti do Bovških vratc. Nadaljujemo levo proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih (desno Škrlatica, Dolkova špica, Krnica in bivak na Rušju). Od tu nam pogled uide na 2382 m visoko Šplevto (gora v obliki Indijanca). Počasi se spustimo proti pobočjem Kriškega roba. Nekoliko nižje se v levo  odcepi pot, ki vodi k Zgornjemu Kriškemu jezeru, mi pa nadaljujemo naravnost (oz. desno) po poti. Naprej se spuščamo po sprva nekoliko bolj strmi poti, ki nas vodi čez kraški svet Kriških podov, nato pa pot postane razmeroma položna. Pot nas pripelje do naslednjega razpotja, kjer gremo levo (desno Razor). Nadaljujemo v smeri Pogačnikovega doma na Kriških podih (2050 m), kamor prispemo v nekaj minutah.

Note


all notes on protected areas

Public transport

Avtobus: AP Log v Trenti, Vršič, Kranjska Gora in Mojstrana; z Loga skozi Zadnjico in po grapi Belega potoka 4 do 5h; z Vršiča po južnih pobočjih Prisojnika, čez zahodno ostenje Razorja in sedelce Preval 6 do 7h; iz Kranjske Gore mimo Koče v Krnici iz čez Kriško steno 6 do 7h; iz Mojstrane skozi Vrata in prek Sovatne 6h30 (poleti vozi ob petkih, sobotah in nedeljah avtobus iz Mojstrane v Vrata).

Getting there

Dostop do izhodišča:

Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.

Parking

Avto: gozdna cesta z Loga v Trenti po dolini Zadnjice do grape Belega potoka - 2km.

Coordinates

DD
46.382494, 13.760539
DMS
46°22'57.0"N 13°45'37.9"E
UTM
33T 404689 5137293
w3w 
///keycard.examination.transcribe
Arrival by train, car, foot or bike

Book recommendations for this region:

Show more

Equipment

Priporočena oprema (poletje): čelada

Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze

Zemljevid: TNP 1:50.000


Questions and answers

Ask the first question

Would you like to the ask the author a question?


Rating

5.0
(1)
Sly Z.
January 18, 2021 · Community

Photos from others


Reviews
Difficulty
moderate
Distance
12.5 km
Duration
6:00 h
Ascent
2,020 m
Descent
612 m
Refreshment stops available Exposed sections Linear route

Statistics

  • Contents
  • Show images Hide images
Features
2D 3D
Maps and trails
Duration : h
Distance  km
Ascent  m
Descent  m
Highest point  m
Lowest point  m
Push the arrows to change the view