Erjavčeva koča na Vršiču

Koča stoji na hribčku ob vršiški cesti na severni strani prelaza. Prejšnjo leseno kočo je zgradila in 14. julija 1901 odprla kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzelo SPD, ki jo je popravilo in povečalo ter odprlo 30. julija 1922; poimenovali so jo po naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu (1834-1887). Po 2. svetovni vojni so kočo prevzeli jeseniški planinci, ki so jo obnovili in odprli 15. septembra 1946. Leta 1949 so iz Kranjske Gore napeljali elektriko, leta 1951 pa še telefon. Stara lesena koča je sčasoma dotrajala, zato so se v PD Jesenice odločili, da jo bodo nadomestili z novo, sodobnejšo postojanko. Spomladi 1987 so podrli staro kočo in začeli graditi novo; jeseni so bila gradbena dela končana. Zaradi finančnih težav so jo gradili postopoma. Slovesno so jo odprli 1. avgusta 1993.V restavraciji je 100 sedežev, točilni pult, na skupnem ležišču pa 29 ležišč, v 7 sobah je 70 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.

Razgled: Od koče je lep razgled, zlasti na vzhodno stran. Vzhodno se nad melišči suhe Pišnice dvigajo mogočna zahodna ostenja Prisojnika, lepo vidimo obraz Ajdovske deklice, ki so ga oblikovale odlomljene skale, levo pa se nad Krnico dvigajo Martuljške gore s Špikom in Škrlatica; razgled proti jugu zapira pobočje Vršiča; zahodno se nad vršiško cesto dviga pobočje proti prevalu Vratica med Nad Šitom glavo na levi in Robičjem na desni, ki se razteza proti severu v smeri proti Kranjski Gori. Zanimivejše ture:

 

Ruska kapelica - 1 h.

Ajdovska deklica - 30 min (do razgledišča).

Pokopališče ruskih vojakov - 5 min.