Poštarski dom na Vršiču

Dom stoji na terasi južno pod 1737 m visokim Vršičem, ki se dviga nad cestnim prelazom. Tu, kjer je zdaj dom, je bila med obema vojnama obmejna stražnica. Leta 1952 jo je prevzel planinski aktiv Poštar Jesenice in jo preuredil v manjšo planinsko kočo, ki so jo odprli 22. julija 1952. Naslednje leto so ljubljanski in gorenjski planinci PTT namesto te koče zgradili novo, večjo Poštarsko kočo na Vršiču in jo odprli 9. avgusta 1953; upravljanje je prevzelo novoustanovljeno PD PTT Ljubljana. V letih 1974-1977 so zgradili večji prizidek in ga povezali s staro postojanko, ki so jo obnovili in preuredili; kočo so preimenovali v dom, ki so ga odprli 2. julija 1978. Leta 1985 so poleg doma dogradili pomožni objekt, v katerem so tudi sobe za prenočevanje.

V treh gostinskih prostorih je 105 sedežev, točilnica; v 11 sobah je 36 postelj, na skupnih ležiščih 20 in 10 pomožnih ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju, prha za goste; sanitarni in gostinski prostori so centralno ogrevani; voda kapnica, elektrika, telefon: bazna postaja Mobitel in Si.mobil.  

Razgled: 

Poštarski dom na Vršiču ima med vsemi vršiškimi postojankami najlepši razgled; na vzpetini pred domom je razgledna plošča z označenimi vrhovi, ki se vidijo. Na vzhodni strani je v bližini ostenje Prisojnika, kjer lepo vidimo obraz Ajdovske deklice, ki so ga oblikovale odlomljene skale; na južni strani sledimo nekaj časa cesti v Trento, nad katero vidimo na levi Veliko Špičje, za njim pa Krn in vrhove nad Peski, desno pa Srebrnjak, Bavški Grintavec in Pelce; na zahodni strani se nad vršiškim prelazom dviga Mojstrovka; na severni strani je nad cesto greben, ki se vleče od Mojstrovke do Kranjske Gore z Robičjem v ospredju, desno pod cesto pa dolina Velike Pišnice; ob cesti vidimo Mihov dom, desno obširno Krnico, nad katero se dvigajo Martuljške gore s Špikom, Mala in Velika Martuljška Ponca ter Škrlatica, na severu pa vidimo nad Zgornjo Savsko dolino najbolj zahodni del Karavank.