Studor in Bohinj

Highlights of the Juliana Trail by stage – Nature

Juliana Trail Highlights

ODA ŽIVLJENJU

 

Sončni vzhod na razglednem grebenu, ples metuljev na živopisnih travnikih, ptičje petje v globokih bukovih in smrekovih gozdovih, igra oblakov v severnih ostenjih, osvežujoča poletna ploha, jutranja rosa na zelenem mahu, večerna paša divjadi, kristalno čisti tolmuni in skozi stoletja z občutkom grajena, oblikovana in negovana kulturna krajina. Julijske Alpe so oda življenju. V osrčju zavarovane že od leta 1924, UNESCO pa jih je od leta 2003 prepoznal kot izjemno simbiozo človeka in narave.

 

Daljinska pohodniška pot Juliana sledi prepletu narave in kulturne dediščine. Obiskovalca vabi k spoznavanju, občudovanju, spoštovanju Biosfernega območja Julijske Alpe in Triglavskega narodnega parka. Spoznati naravo in kulturno krajino Julijskih Alp je izjemno doživetje, vendar moramo pri tem upoštevati, da smo obiskovalci le gostje občutljivega okolja, ki ga domačini varujemo za zanamce.

 

1. ETAPA: KRANJSKA GORA - MOJSTRANA

Etapa vodi po dolini Save Dolinke in delno po obronkih Karavank in povezuje zimsko-poletno turistično središče Kranjska Gora z vasjo Mojstrana, ki leži na vhodu v dolino Vrata.
 

Mogočna martuljška kulisa velja za izredno občudovano in spoštovano v Julijskih Alpah. Prav markantnost te gorske skupine je bila tista, zaradi katere so to območje med prvimi v Sloveniji (1949) razglasili za zavarovano. Divja ostenja Martuljka so zaradi relativne odmaknjenosti pomemben življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst. Po označeni poti so dostopni soteska in oba slapova potoka Martuljek. Divja, a hkrati krhka narava zahteva pozornega obiskovalca, hoja zunaj označenih poti ni priporočljiva.

 

Alpski kozorog (Capra ibex) je močna, čokata koza s sivkasto dlako. Živi na gorskih traviščih nad gozdno mejo, v zimskem času pa se spusti tudi do gozdne meje. V skalnem svetu je izredno spreten. Z mesta lahko skoči 2 m visoko, z zaletom do 4 m.


Alpski kozorog se uspešno pari z domačo kozo.

Samci imajo dolge, sabljasto ukrivljenje roge. Zaradi prepričanja, da imajo kozorogovi rogovi zdravilne lastnosti, so bili v 16. st. skoraj iztrebljeni. Preživeli so samo še na območju Gran Paradisa v Italiji in vsi današnji kozorogi v Alpah so potomci teh živali.

Na območju Triglavskega narodnega parka se je naseljevanje začelo leta 1964 , najprej na območju Zadnjice v Trenti.

 

Dlakavi sleč ( Rhododendron hirsutum)
Slika: Mikuletič, Triglav National Park
Pohodniška pot
2019-05-27
moderate Etapa 1
18,2 km
5:34 h
273 m
447 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

2. ETAPA: MOJSTRANA - JESENICE

Etapa vodi iz Mojstrane skozi sosednjo vas Dovje in pod obronki Karavank, v železarsko mesto Jesenice. V zadnjem delu poteka po stari rudni poti. Konec etape pi muzeju Stara Sava.
Visokogorska kraška planota Mežakla je ločnica med živahnim mestom Jesenice in enkratnim svetom Triglavskega narodnega parka. Streljaj od cestnega hrupa in mestnega vrveža ponuja zavetje številnim živalskim vrstam. Nedostopni in strmi predeli Mežakle so dom številnih prostoživečih živalskih vrst, značilnih za območje narodnega parka. Zaradi zaraščanja travinja divjad rada poseže po hrani v gozdnem prostoru, predvsem gozdnem mladju. Pozoren obiskovalec bo take sledove prebivalcev gozda zasledil na prenekaterem delu daljinske pohodniške poti.

 

Navadna lisica (Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiva žival. Živi v gozdnih predelih, v bližini človeških naselij in tudi ob velikih mestih. Je zelo spretna in hitra. Aktivna je večinoma ponoči, ko lovi plen. Prehranjuje se tudi z odpadki in mrhovino.


Navadna lisica lovi glodavce z značilnim lisičjim skokom. Odžene se visoko v zrak, pri doskoku pa zgrabi plen s sprednjimi šapami.

Večino leta preživi samotarsko. Brlog (lisičino) si izkoplje sama ali zasede jazbečeve rove. Svoje ozemlje označuje z vonjavnimi markacijami.

Pari se enkrat do dvakrat na leto, navadno pozimi. Brejost traja 52 dni, spomladi skoti od 4 do 8 mladičev, ki se osamosvojijo po približno 4 mesecih. Lisjak pomaga pri vzreji. Življenjska doba lisic v naravi je povprečno od 3 do 4 leta.

 

Clusijev svišč (Gentiana clusii)
CLUSIJEV SVIŠČ (Gentiana clusii)
Slika: Mikuletič, Triglav National Park
Pohodniška pot · Slovenia

JULIANA TRAIL - etapa 2: Mojstrana - Jesenice

Pohodniška pot Rogarjev rovt - meja med občino KG in Jesenice
2019-05-27
moderate Etapa 2
20,6 km
4:30 h
691 m
784 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

3. ETAPA: JESENICE - BEGUNJE

Etapa se začne v železarskem mestu Jesenice, preko Dobravškega polja in čez Savo Dolinko pripelje v vasi pod Stolom, katerih ponudba temelji predvsem na kulturnih in čebelarskih izdelkih, konča pa se v Begunjah.
 

Območja, zbrana na seznamu Natura 2000, so temelj varovanja narave v Evropski uniji. Več kot tretjini Slovenije (37 %) je pripisan naziv Natura 2000, izredno velik del te zakladnice narave pa je viden z razgledne vzpetine Sveti Peter. Gozdnata Jelovica, Julijske Alpe s Triglavskim narodnim parkom ter velik del Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Razlog za tolikšen obseg Nature 2000 je dolgoletna prisotnost človeka, prepletena z ljubeznijo do narave, skozi stoletja z občutkom vtkana v naravno okolje.

 

Slika: Mikuletič, Triglav National Park
Navadni polh (Glis glis) je nočni glodavec. Njegov življenjski prostor so bukovi in hrastovi gozdovi. Aktiven je v nočnem času, dan pa prespi v jamah ali duplih. Prehranjuje se večinoma z žirom in želodom.


V Sloveniji je še vedno živa tradicija lova na polhe.

  Od obilnosti plodov sta odvisni tudi njegova rodnost in uspešnost zimskega spanja, ki traja od oktobra do marca. Če primanjkuje hrane, prespi tudi poletje. V zadnjih desetletjih se v Srednji Evropi vse bolj zgodaj prebuja iz zimskega spanja, kar je povezano s spreminjanjem podnebja.

 

Pohodniška pot · Slovenia

JULIANA TRAIL – etapa 3: Jesenice - Begunje

2019-05-27
moderate Etapa 3
16,7 km
4:30 h
464 m
459 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

4. ETAPA: BEGUNJE - BLED

Ravninska etapa, ki povezuje Begunje, vas pod Karavankami, Radovljico – kulturno prestolnico Julijskih Alp, in Bled, kot enega najbolj prepoznavnih krajev na vzhodnem vstopu v Julijske Alpe. Etapa poteka od Begunj skozi Radovljico vse do obrežja Blejskega jezera.
 Sotočje obeh »alpskih« rek – Save Dolinke in Save Bohinjke – slovi kot priljubljen kamp. Zaradi lege, odmaknjenosti in obilja vodnega sveta pa je tudi priljubljeno zatočišče številnih manjših živali.

 

Med številnimi bori se podijo veverice, obvodni svet obvladujejo dvoživke in nestrupena kača belouška. Zaradi čiste vode je tu prisoten tudi kačji pastir. Tu bodo na svoj račun prav tako prišli ljubitelji ptic – videti je mogoče labode, ponirke, vodomce, povodne kose, sinice in številne druge. Rečni hlad in senca visokih dreves sta kot nalašč za uživanje v poslušanju ptičjega petja.

 

Črna žolna (Dryocopus martius) je med žolnami največja. Meri do 46 cm. Prebiva v skoraj vseh gozdovih, kjer lahko najde vsaj nekaj debelih in starih dreves. Luknjo za gnezdo izdolbe še v zdravo drevo in jo pusti nekaj let, da se duplina utrdi, šele nato jo uporabi za gnezditev.


Je ptica, ki pozna več oblik glasovnega sporazumevanja. Tako se na poseben način oglaša, ko sporoča, da je v svojem domu, ali pa, da je čas za paritev ali za beg, da grozi nevarnost. Prehranjuje se z žuželkami, ki jih najde v odmrlih drevesnih deblih. Njena najbolj priljubljena hrana so mravlje.

 

Slika: Mikuletič, Triglav National Park
Slika: Mikuletič, Triglav National Park
Pohodniška pot · Slovenia

JULIANA TRAIL - etapa 4: Begunje – Bled

2019-05-27
lahko Etapa 4
15,1 km
3:40 h
95 m
159 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

5. ETAPA: BLED - GORELJEK

Etapa se začne ob Blejskem jezeru in poteka skozi Gorje, Pokljuško sotesko in vodi z nekaj strmimi vzponi čez Kranjsko planino in planino Javornik v osrčje planote Pokljuka in se zaključi na Goreljku pri Šport hotelu.
 Globoke pokljuške gozdove v osrčju Pokljuke bogatijo šotna barja. So edinstvena zakladnica šotnih mahov in skrivnostnih mesojedih rastlin, ki uspevajo v kislem okolju najjužnejših šotnih barij v Evropi.

 

Zaradi izjemnosti in pomembnosti, upoštevaje vodne zaloge, skrite v šotnih barjih, je obisk večine od njih odsvetovan. Okoli lahko dostopnega barja Goreljek pa je speljana krajša učna pot, ki vam bo razjasnila marsikatero zanimivost življenja tega skrivnostnega sveta.

 

Pokljuka je med drugim ogromen vodni rezervoar, ki se steka v dolino Radovne, proti Blejskemu kotu in proti Bohinju. Privoščite si kozarec pokljuškega vodnega bogastva.

 

 Planinski pupek (Mesotriton alpestris) spada med dvoživke. Prilagojen je življenju v hladnejših krajih. V Triglavskem narodnem parku živi na nadmorski višini med 1100 in 1600 m. Pogost je v mlakah, kolesnicah in lužah na gozdnih vlakah.


Samičke zrastejo do 12 centimetrov, samci so nekoliko manjši. Trebuh ima enobarvno oranžno rdeče obarvan, po čemer se razlikuje od drugih pupkov. Pri planinskih pupkih se pogosto pojavlja nepopolna preobrazba, kar pomeni, da osebki spolno dozorijo, vendar ohranijo nekatere značilnosti ličinke, na primer škrge. Taki primerki so bili najdeni v Črnem jezeru in na Planini pri Jezeru.

Ob svatovanju imajo samci vzdolž bokov svetlo modro bleščečo progo z značilnimi temnimi pikami, na hrbtu pa jim zraste tudi nizek nepretrgan greben s črnimi pikami.

 

2019-05-27
moderate Etapa 5
21 km
6:40 h
866 m
91 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

6. ETAPA: GORELJEK - STARA FUŽINA

Etapa najprej vodi skozi pokljuške gozdove in planine, nato pa se spusti do vasi Gorjuše in Koprivnik ter od tam v Jereko v Zgornji Bohinjski dolini. Od tam vodi skozi vasi Češnjica,Srednja vas in Studor v Staro Fužino.
 Zaradi ugodne podlage, podnebja, večstoletnega sonaravnega upravljanja travnatih površin, upoštevanja naravnih ciklov in odsotnosti težke mehanizacije so nastali čudoviti živopisni travniki, ki krasijo Bohinj. Najlepši so ob koncu maja, zato Bohinjci takrat slavijo Mednarodni festival alpskega cvetja. Kljub bujnosti in prilagojenosti ostremu alpskemu svetu pa cvetlične preproge niso navajene robustne pohodniške obutve. Hoja zunaj poti ni priporočljiva, spoštujte krhkost narave in zasebnost domačinov/lastnikov zemljišč.  

 

 Divji petelin (Tetrao urogallus) je največji predstavnik koconogih kur. Samica ima varovalno rjavo grahasto barvo, medtem ko je samec temno kovinske barve. Njegov življenjski prostor so gorski mešani in iglasti gozdovi.


Zaradi hormonskih motenj nekateri petelini postanejo napadalni in se ne bojijo človeka. Ugotavljajo, da je lahko to povezano tudi s prevelikim poseganjem človeka v njihov življenjski prostor.

Posebnost divjega petelina je samčevo dvorjenje. Samci se spomladi zberejo na skupni jasi oziroma »rastišču«, se postavijo na izpostavljeno mesto, razširijo rep in pojejo značilni napev, sestavljen iz dveh delov, ki ju opisujemo kot klepanje in brušenje. Znano je, da se med brušenjem ne odziva na dogajanje v okolici, čeprav je drugače zelo plašen.

 

2019-05-27
moderate Etapa 6
22 km
4:40 h
313 m
1038 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

7. ETAPA: STARA FUŽINA – BOHINJSKA BISTRICA

Krajša etapa vodi od Stare Fužine skozi Ribčev Laz ob Bohinjskem jezeru po makadamskih cestah in poteh čez razgledno Dobravo v Bohinjsko Bistrico, ki je upravno središče Bohinja.
Bohinjsko jezero je srce Bohinja. Vanj se stekajo vode okoliških gora, tudi vodne žile izpod Triglava se skozi Triglavska jezera stekajo v Bohinjsko jezero in naprej v Savo Bohinjko. Ob vodnih ujmah jezero naraste za več metrov, v poletni vročini pa hladi obiskovalce.

 

Naj bo vaš obisk jezera in jezerske obale doživetje, ki se ga boste z veseljem spominjali. Spoštujte režim dostopa do jezera in obiskovanja, taborjenje in bivakiranje zunaj za to določenih mest nista dovoljena.

 

Slika: Mitja Sodja, Triglav National Park
 Sloveniji živi okoli 400 do 500 medvedov (Ursus arctos), največ jih je v kočevskih gozdovih. Na območju Triglavskega narodnega parka se pojavljajo posamično na območju Pokljuke, Bohinjsko-Tolminskih gora, Trente in Tolminskega.


Za medveda je značilno, da zimo predremlje v brlogu; telesna temperatura se mu takrat zniža za 2 ˚C, tudi presnova se mu nekoliko upočasni. Koliko časa preživi v zimskem spanju, je odvisno od vremenskih razmer in primanjkljaja hrane. V treh ali več mesecih izgubi od 30 do 50 % telesne teže, ki jo poleti in jeseni potem nadomesti.

Rjavi medved lahko zelo hitro teče (60 km/h), plava in celo pleza.

Hrani se z gozdnimi plodovi, podzemnimi in zelenimi deli rastlin, glivami, glodavci in mrhovino. Ker je plenilec, je njegov plen lahko tudi živina. Rjavi medved potrebuje velik, dobro ohranjen življenjski prostor, na katerega ima človek čim manjši vpliv.

 

2019-05-27
lahko Etapa 7
11,1 km
2:30 h
104 m
152 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

8. ETAPA: BOHINJSKA BISTRICA - PODBRDO

Etapa nas iz Bohinjske Bistrice v Podbrdo popelje čez starodavni prelaz Vrh Bače, ki je skozi dolga stoletja pred prihodom cest in železnice povezoval Bohinj in primorsko stran.
Bohinjsko-Tolminske gore (Peči) ločujejo dve povodji, območji, od koder se reke izlivajo v isto morje. Reka Soča s svojimi pritoki teče proti jugu v Jadransko morje, reka Sava pa proti Črnemu morju. Pomembna gorska razvodnica blagim mediteranskim vplivom preprečuje dostop do hladnejše alpske oz. celinske Slovenije.

 

Bodite pozorni na razlike na obeh straneh grebena – v geomorfologiji, rastju, arhitekturi –, ki pozornemu očesu ponujajo doživetje pestrosti dveh svetov.

 

Gams (Rupicapra rupicapra) je najznačilnejša žival alpskega sveta. V poletnih mesecih se zadržuje v odprtih skalnatih predelih nad gozdno mejo, pozimi pa tudi v gozdovih. V hudih zimah pride čisto do dolin. Poleti so gamsi aktivni zjutraj in zvečer, pozimi pa so njihove aktivnosti porazdeljene prek dneva.


So družabne živali, le stari kozli so samotarji. Naravna sovražnika odraslih živali sta volk in ris, mladiče pa napada tudi planinski orel. Veliko živali pogine tudi zaradi padcev prek sten, plazov in bolezni.

 

2019-05-27
Težko Etapa 8
13,7 km
8:00 h
770 m
782 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

9. ETAPA: PODBRDO – GRAHOVO OB BAČI

Etapa nas popelje skozi sončne in čarobne gorske vasi visoko nad Baško grapo, skrite veliki večini obiskovalcev, ki potujejo po cesti in železnici spodaj v dolini.
Za Baško grapo je značilen razgiban teren, ki je posledica geološko zelo pestrega sveta. V geološki preteklosti je bila izpostavljena erozijski moči Bače in njenih pritokov ter preoblikovanju obsežnih ledenikov, ki so se spuščali iz Bohinjsko-Tolminskih gora. Voda je izdolbla grape, manjše ozke doline, kjer prevladujejo strma in razčlenjena pobočja. Zaradi bogastva voda je tod okoli veliko število manjših izvirov, sotesk, korit, slapov in slapičev.

 

V skalovju grap lahko na več mestih občudujete drobnim belim zvezdicam podobno krhko endemično cvetlico, kratkodlakavo popkoreso. Spoštujte življenjski prostor rastlin in jih spoznavajte tako, da s svojo prisotnostjo ne boste motili njihovih zgodb, ki so prav tako edinstvene kot vaša.

 

Mladoletnice (Trichoptera) so žuželke. Odrasle so podobne nočnim metuljem z dvema paroma z dlakami poraslih kril. Na glavi imajo dolge, nitaste tipalnice. Njihove ličinke živijo v vodi v hišicah, ki jih gradijo iz kamenčkov in drugega materiala. So pomemben vir hrane za ribe, vodne ptice in druge plenilce.


Hišico si mladoletnica zgradi s pomočjo žleze blizu ust, ki izloča svili podoben izloček. Ličinka ga ovije okrog sebe in nanj nalepi različen material.

Največ vrst živi v bližini izvirov in v potokih, redkeje pa se pojavljajo v stoječih vodah. Občutljive so za večjo onesnaženost vodotokov, zato so pokazatelji čistih voda.

 

2019-05-27
Težko Etapa 9
17,1 km
6:30 h
1010 m
1208 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

10. ETAPA: GRAHOVO OB BAČI - MOST NA SOČI

Etapa nas nad in skozi spodnji del Baške grape čez razgledno Senico pripelje v dolino Soče, zaključimo jo v slikovitem zgodovinskem kraju Most na Soči.
V teh odmaknjenih koncih med Baško grapo in Tolminom se ob poti sramežljivo skriva slap Sopota oz. Soupat. Voda buči čez previs v globino polkrožno oblikovanega amfiteatra več kot 60 metrov globoko. Visok in ozek curek vode spolzi v prostran tolmun, ki je ob obilnejših vodah vsaj trikrat večji, kar je razvidno iz okoliške vegetacije.

 

Nad tolmunom se na urejeni razgledni ploščadi lahko usedemo in preprosto uživamo v pomirjajočem trenutku. Poleg tolmuna je izvir zdravilne vode, ki so ga domačini duhovito poimenovali Babja sitnost. Voda naj bi imela splošne blagodejne učinke na telo, saj vsebuje vrsto mineralnih snovi. Napolnite steklenico ali dve za svoje nadaljnje raziskovanje po poti Juliane.

 

Povodni kos (Cinclus cinclus) je nekoliko večji od vrabca. Ima kratke peruti ter visoke in močne noge. Živi ob čistih gorskih rekah z brzicami in skalami.


Hrano išče pod vodo; s kljunom obrača kamenje, pod katerim brska za ličinkami vodnih žuželk ter drugimi drobnimi živalmi. Gnezdo iz mahu si naredi v neposredni bližini vode v skalnih vdolbinah, med koreninami dreves, pod bregom in v konstrukciji mostov.

Povodni kos je edina ptica pevka, ki se zna potapljati in plavati.

Najbolj pogost je ob Savici, Radovni in Soči. Ogrožajo ga regulacija potokov in rek, vznemirjanje v času gnezdenja ter onesnaževanje površinskih voda.

 

2019-05-27
moderate Etapa 10
16,2 km
4:30 h
748 m
897 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

11. ETAPA: MOST NA SOČI – TOLMIN

Etapa med Mostom na Soči in Tolminom je krajši in razgleden sprehod ob soško zelenem akumulacijskem jezeru. Celo etapo, od  Mosta na Soči naprej, sledimo urejeni sprehajalni poti, ki nas udobno popelje vse do Tolmina.
 Julijske Alpe so zakladnica geoloških fenomenov. Prevladujejo apnenci. Apnenec je kamnina, ki je skozi geološko zgodovino nastala v morju. Določeni apnenci so tipični prav za to območje, zato so po teh krajih tudi dobili ime. V bližini Mosta na Soči je kraj Volče. Volčanski apnenci so pogosti v tem delu Julijskih Alp. Plasti so mehke in krhke, debele le 10 centimetrov in zelo zgubane.

 

Čudovito vidne in zelo lahko dostopne so plasti volčanskega apnenca pri vasi Modrej, imenovane modrejski skladi.

 

Ob državni cesti Tolmin–Most na Soči, ob poti Juliana, severno od vasi Modrej, na drugi strani ceste kot akumulacijsko jezero na reki Soči, na najožjem delu, dostopne ob varovalni Galeriji Pod ključem, se na strmem pobočju nahajajo nagubane plasti apnenca. Sodijo med zanimive geološke posebnosti, ki so hitremu očesu nevidne, pozornemu pa v veselje, občudovanje in doživetje. Pestrost geoloških pojavov in procesov je na območju Julijskih Alp izjemna in daje osnovo prav tako izjemni biodiverziteti tega območja.

 

 Soška postrv (Salmo marmoratus) je sladkovodna ribja vrsta, ki živi samo v jadranskem povodju. V Sloveniji naseljuje Sočo s pritoki, Reko in Rižano.


Največja soška postrv je merila 121 cm in tehtala 25 kg.

Značilnosti soške postrvi sta velika glava in značilen marmorni vzorec na sivo-beli podlagi. Je ena od najbolj ogroženih vrst. Ogrožajo jo onesnaževanje voda, uničevanje naravnega okolja, predvsem pa križanje s potočno postrvjo, ki so jo prinesli v njeno okolje na začetku prejšnjega stoletja.

 

2019-05-27
lahko Etapa 11
4,6 km
1:10 h
108 m
72 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

12. ETAPA: TOLMIN - KOBARID

Tudi etapa iz Tolmina do Kobarida je zelo zložna in dolinska. Celo pot potujemo po – kakor pravijo domačini – sončni strani Soče, skozi prijazne vasice do zgodovinskega Kobarida.
Na poti od Tolmina proti Kobaridu nas na številnih mestih s svojo poskočnostjo razveseljujejo žuboreči potoki, potočki, hudourniki s svojimi slapovi in slapišči. Nekateri izmed njih so še posebej zanimivimi saj imajo po ljudskem izročilu tudi zdravilne moči.

 

Eden takih je Grofova voda, ki  izvira v grapi potoka Sopotnica nad vasjo Gabrje. Imenujejo jo tudi Grajski izvir ali izvir V zberi. Voda priteka iz skale in je čista, sveža in bogata z rudninami. V vročih poletnih dneh nas prijetno osveži ter energijsko pozitivno učinkuje na celotno telo in splošno počutje.

 

Blizu stoji debelo in vitalno drevo, gorskega bresta (Ulmus glabra). S svojim izjemnim premerom debla, ki znaša 81 centimetrov in višino kar 39 metrov je kot nekakšen varuh izvira. Voda , ki teče pod njim je verjetno eden izmed razlogov, da je enkrat debelejši kot drugi bresti tu okrog, čeprav so vsi enako stari. Tako kot voda iz izvira bogati drevo, pustite, da tudi vas osveži in napolni z energijo za nadaljevanje poti po Juliani.

 

Planinski hudournik (Tachymarptis melba) je ptica skalnih gorovij. Zaradi majhnih stopal zelo težko hodi. Ker ima vse štiri prste obrnjene naprej, ne pristaja na vodoravni podlagi, temveč na strmih stenah.


  Gnezdi v skalnih razpokah previsnih sten in spodmolov. Jeseni se seli v tropsko Afriko in Indijo, kjer prezimuje. Prehranjuje se večinoma z žuželkami, ki jih lovi v bliskovitem letu.

 

Pohodniška pot · Slovenia

JULIANA TRAIL - etapa 12: Tolmin – Kobarid

2019-05-27
moderate Etapa 12
16,1 km
3:50 h
126 m
79 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

13. ETAPA: KOBARID – BOVEC

Etapa teče skozi kobariško in trnovsko sotesko, vseskozi ob Soči in na območju njenega najbolj slikovitega in divjega toka.
Velja za eno od najlepših evropskih rek. Slovi po izjemni barvi in številnih zanimivih geomorfoloških oblikah, ki jih je ustvarila voda. Turkizna modro-zelena barva se skozi leto spreminja.

 

Spomladi zaradi taljenja snega teče mlečno modra, po obilnih deževjih pa je kalne, rjave barve, saj imajo njeni pritoki večinoma hudourniški značaj. Znana je po endemični soški postrvi (Salmo trutta marmoratus).

 

Na več krajih so urejena vstopno-izstopna mesta. Obisk rečne obale je doživetje, ki pa zahteva skrbnega, nemotečega obiskovalca, ki v prostor ničesar ne prinaša in iz njega ničesar ne odnaša. Ničesar, česar ni shranjenega v nas samih ali na spominski kartici.

 

Planinski orel (Aquila chrysaetos) je včasih živel tudi v nižinskih gozdovih. Zaradi človekovega preganjanja se je umaknil v višje in nedostopne predele, kjer živi še danes.


Je plenilec, ki se loti tudi večjih živali, od zajca, ruševca, svizca in lisice do gamsjega mladiča. Plen včasih presega njegovo telesno težo, zato je potreben kar velik napor, da ga odnese.

Planinski orel je največji ptič v Sloveniji. V razponu kril meri 2 m.

Gnezdo naredi na nedostopnih in skritih skalnih policah, v skalnih razpokah, včasih pa tudi na drevju. Samica znese 2 jajci, po 40 dneh se mladiči izvalijo. Odraste jih le četrtina.

 

Pohodniška pot · Slovenia

JULIANA TRAIL - etapa 13: Kobarid – Bovec

2019-05-27
lahko Etapa 13
20,4 km
6:00 h
412 m
198 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

14. ETAPA; BOVEC – LOG POD MANGRTOM

Slikovita etapa mimo pomnikov prve svetovne vojne do Loga pod Mangartom, ene najlepših vasi na celi poti okrog Julijskih Alp.
Koritnica je živahna alpska reka, ki skupaj s pritoki zbira vode z območja štirih dolin: Loške Koritnice, Predelice, Možnice in Bavšice. Velika relativna nadmorska višina med vršaci in dnom dolin ob obilnih padavinah daje vodi izredno erozijsko moč. Pri trdnjavi Kluže vodna sila že od pradavnine dolbe najgloblja korita v Sloveniji, globoka več kot 70 metrov. Ob pohodniški poti Juliana med Logom pod Mangrtom in Bovcem se večkrat odpre čudovit pogled na »ožino« pri Klužah.

 

Starodaven, strateško pomemben prehod Kluže svoj obstoj dolguje trmasti in vztrajni Koritnici, ki dolbe, brusi in odnaša več milijonov let stare kamnine Julijskih Alp. Na območju Triglavskega narodnega parka se na Koritnici ne izvajajo rekreacijske dejavnosti, na območju Kluž je zavarovana kot naravna vrednota. Mogočno delo narave občudujmo z rečne obale. Spoštujmo ga kot skrben in odgovoren obiskovalec, ki za sabo pusti le odtis stopala/obuvala. Od Kluž dolvodno je Koritnica priljubljena reka za manjše rafte, kajake in kanuje, ribolov poteka po sistemu ujemi-spusti.

 

Belka (Lagopus muta) je majhna ptica iz skupine kur. Naseljuje travnata pobočja s kamenjem in manjšimi grmi nad gozdno mejo. Pozimi ima perje belo obarvano, poleti grahasto rjavo. Tudi noge so do prstov porasle z belim perjem. Samec se od samice v zimskem času razlikuje po temni progi, ki teče od kljuna prek obeh očes. Oba spola imata nad očmi rdečo kožno gubo – rožo.


Spomladi se samice prej prebarvajo kot samci. Ko samica sedi na jajcih, je varno prikrita, samec pa s še vedno vpadljivo belino odžene plenilce od gnezda. Gnezdi sredi junija. V plitvo jamico znese od 6 do 15 jajc, ki jih vali približno 24 dni. Hrani se s semeni, plodovi, poganjki, popki, listi, v poletnem času pa tudi z žuželkami in drugimi živalmi.

 

2019-05-27
moderate Etapa 14
11,3 km
3:10 h
340 m
151 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

15. ETAPA: LOG POD MANGARTOM - TRBIŽ (ITALIJA)

Ta etapa obsega največji vzpon na primorski strani Juliane  iz Loga pod Mangartom se namreč dvignemo približno 600 metrov na prelaz Predel in sestopimo na italijansko stran.
Gorska pokrajina Julijskih Alp je odprta knjiga geološke zgodovine, katere razvoj je trajal več kot 200 milijonov let. Plast za plastjo je milijone let morje nalagalo apnenčev sediment in ustvarilo več kot tisoč metrov visoke stene najvišjih vrhov Julijskih Alp.

 

Raznolikost in starost morskih okolij, v katerih so nastajale kamnine, se odraža tudi v številnih, čudovito ohranjenih fosilnih ostankih. Ne redkokje v gorah narodnega parka se lahko obiskovalec s pozornim očesom sprehaja po morskem dnu, polnem školjk, polžev, morskih ježkov in koral.

 

Mangrt in Loška stena razkazujeta mogočno geološko zgodovino. Čeprav se nam zdijo gorske verige mogočne in nespremenljive, so v geološkem času le kratka epizoda. Ne glede na moč notranjih sil erozija zmaga. Padavinska voda v obliki dežja, snega in ledu močno preoblikuje apnenčasto površje in podzemlje Julijskih Alp.

 

Planinski močerad (Salamandra atra) večino časa preživi v skrivališčih v skalnih razpokah, špranjah in luknjah ter pod trhlim lesom. Zapusti jih le zgodaj zjutraj ali ponoči, ko je zračna vlaga najvišja. Po dežju se pokaže tudi podnevi, visokim temperaturam in vetru pa se izogiba.

 

Planinski močerad ima na glavi in vzdolž bokov na obeh straneh telesa strupne žleze, ki odganjajo plenilce.

Živi v mešanih gozdovih, nad gozdno mejo pa na traviščih in kamnitih pašnikih. Življenju na višjih nadmorskih legah in v suhem kraškem svetu se je zelo dobro prilagodil. Ker je popolnoma črne barve, se v hladnem gorskem svetu na soncu hitro ogreje.

Za razmnoževanje ne potrebuje vode tako kot druge dvoživke. Koti žive mladiče, ki so podobni odraslim osebkom in so sposobni živeti na kopnem. Ta pojav imenujemo živorodnost.

 

2019-05-27
Težko Etapa 15
17,7 km
4:15 h
664 m
557 m
od Marko Lenarcic,   Julijske Alpe

16. ETAPA: TRBIŽ (ITALIJA) - KRANJSKA GORA

Etapa poteka iz italijanskega Trbiža na kolesarsko /pohodniško povezavo do meje Slovenija/Italija pri Ratečah, skozi vas ter preko glavne ceste na lokalno cesto do Kranjske Gore.
Zelenci z okolico so bili leta 1992 z odlokom občine Jesenice razglašeni za naravni rezervat. V njem je našlo dom veliko zanimivih živali ter redkih in ogroženih rastlin .

 

Kot smaragdno zeleno oko se na skrajnem zahodnem delu močvirja nahaja manjše jezero. Na njegovem dnu je porozna jezerska kreda, ki nenehno prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v Sloveniji. Lesena brv nam omogoča, da se lahko sprehodimo do jezera in kot nemoteč obiskovalec brez škode za naravo opazujemo in občudujemo to neprekosljivo lepoto, ki se nam kaže v vsej svoji veličini.

 

Mali skovik (Glaucidium passerinum) je majhna sova; velik je od 15 do 20 cm. Živi v gorskih iglastih gozdovih. Gnezdo si uredi v drevesnih duplih. Prehranjuje se z malimi sesalci in pticami.


Oglašanje malega skovika povzroči pravi preplah med pticami pevkami, saj lahko hitro postanejo njegov plen.

V nasprotju s preostalimi sovami je aktiven v zgodnjem večernem in jutranjem času, le v gnezditvenem obdobju tudi čez dan. Ponoči počiva, izjemoma je mogoče slišati njegovo oglašanje v svetlih nočeh z mesecem. Kadar je razburjen, utripa z repom.

 

Odgovoren za to vsebino
Julijske Alpe  Verified partner