Novo v Julijskih Alpah: krožna turno kolesarska pot Juliana Bike

Prva daljinska pohodniška pot Juliana Trail je predvsem in najprej dosežek skupnega povezovanja in sodelovanja destinacij v skupnosti Julijske Alpe, ki je postala tudi zelo uspešen turistični produkt. Gre za jasen odgovor destinacij na dva osrednja izziva modernega turizma – to pa je odnos do lokalne skupnosti in množični obisk zavarovanih območij. 

Produkt Juliana Bike Trail je nastal kot logično nadaljevanje krožne pohodne poti. Tudi pri tem produktu so destinacije, povezane v skupnost Julijske Alpe, delovale predvsem odgovorno in pazljivo. Zato so se povezale s Planinsko zvezo Slovenije, ki je že razvila daljinsko turno kolesarsko povezavo, za katero ima vsa dovoljenja. Tako sta se PZS in skupnost Julijske Alpe dogovorili, da slednja prevzame odgovornost za soupravljanje in vzdrževanje dela te kolesarske poti, ki smo jo poimenovali turno kolesarska pot Juliana Bike. 

Juliana Bike Trail ima 290 km, višinske razlike je okoli 8.000 metrov, pot ima 7 etap, dolgih po okoli 40 km. Pot je po posameznih etapah namenjena različnim ciljnim skupinam, vsekakor pa sta za kolesarjenje po poti Juliana Bike potrebni fizična pripravljenost in dobra oprema, saj pot na primer preči Vršič, Pokljuko in Baško sedlo. Pot poteka večinoma po gozdnih in po urejenih kolesarskih poteh,  nekaj malega tudi po glavnih cestah. 

To je vsekakor začetek razvoja kolesarskega turizma v Julijskih Alpah, saj gre za primarno kolesarsko mrežo, ki bo v prihodnjih letih dobila nadgradnjo. Že prihodnje leto in v letu 2023 pripravljamo sekundarno in terciarno omrežje. Sekundarno bo povezovalo destinacije med seboj, terciarno bo potekalo po destinacijah. Tako bomo dobili dobro razvejano in urejeno mrežo kolesarskih poti, ki bodo zares lahko zadovoljile kolesarje vseh zmožnosti, znanja in opreme.  Osrednji moto vseh omenjenih prizadevanj pa je, in ostaja, trajnostni vidik razvoja destinacij znotraj skupnosti Julijske Alpe.

PONOVEN ZAGON PLANINSTVA IN TURIZMA V SLOVENSKIH ALPAH 

V zadnjih dveh sezonah se praktično na kateremkoli področju ne moremo izogniti besedam Covid in epidemija. To seveda velja tudi za planinstvo v najširšem smislu razumevanja te dejavnosti. Podobno kot lani tudi letos ta čas po eni strani polni upanja in hkrati tudi z načelom previdnosti gledamo na prihajajočo planinsko sezono.

Smo nanjo dovolj dobro pripravljeni kot krovna upravljavska organizacija za planinsko infrastrukturo? Se zavedamo pomembnosti nadaljevanja izvajanja zdravstveno varstvenih ukrepov in našega lastnega odnosa do le-tega?

Čas epidemije je ljudem pokazal, kakšna vrednota je hoja v hribe in to počne vse več ljudi – na gričih pred domačim pragom ali v visokih gorah. Gorski svet ni telovadnica, obisk gora zahteva določeno znanje, sposobnosti in opremo.

Priprava na turo z vključevanjem ocene tveganja je izjemno pomembna. Smo na to dobro pripravljeni? Priprava na planinski izlet in upoštevanje varnostnih načel nas zagotovo lahko vodita do celovitega in užitkov polnega doživetja gora.

Hkrati s ponovnim zagonom planinstva in turizma nasploh v Slovenskih Alpah pa na Planinski zvezi Slovenije opozarjamo še na en tako imenovani varnostni vidik. Varovanje gorske narave in naš odnos do okolja. Zavedati se moramo, da gore niso zaradi nas samih. Narava gorskega sveta je prostor, kamor vstopamo le kot njeni gostje – spoštljivo in obzirno.

Planinska zveza Slovenije kakor tudi njena predhodnica SPD sta bili in sta vseskozi tudi naravovarstveni organizaciji. Ob prihajajoči visoki planinski sezoni ob pričakovanju ponovnega zagona planinstva in turizma želimo spomniti na izjemno pomemben dokument ali bolje kar akcijo Obisk v naravi, ki jo je skupaj z drugimi prostovoljnimi organizacijami in zvezami pripravila in podpisala tudi PZS. Zdaj, pred letošnjo poletno sezono, je gotovo čas, da ponovno pozovemo k okolju prijaznemu obiskovanju gora. In tu želimo posebej poudariti izjemno pomemben prispevek skupnosti Julijskih Alp vključno s posameznimi destinacijami.

Slovenska turnokolesarska pot in Juliana Bike

Kolesarjenje v gorskem svetu, poimenovano turno kolesarstvo, postaja vse bolj priljubljena planinska dejavnost. Kot dodatno spodbudo za njegov razvoj je Komisija za turno kolesarstvo PZS pripravila krožno kolesarsko pot, imenovano Slovenska turnokolesarska pot (STKP), ki obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine, meri okoli 1850 kilometrov in premaga v vzponu 50.000 metrov višinske razlike.

Z njo želimo prispevati k trajnostni mobilnosti in predstavlja enega  izmed večjih projektov na področju kolesarjenja in planinskih poti na Slovenskem. Pot je nastala v tesnem sodelovanju z lokalnimi planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva. Pot smo odprli na Dan slovenskih planinskih doživetij 18. junija 2016.

Osnovna trasa poti tehnično ni posebej zahtevna, kajti želimo pritegniti širok krog turnih kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod je potrebno kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, gozdnih cestah in vlakah ter poljskih poteh. Speljana je  tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želimo spodbuditi obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom.

In kje poteka? Pot je sicer krožna, pa vendar pričnimo v Ljubljani, od koder se odpravimo proti Gorenjski, čez Vršič na Primorsko, preko Krasa do Obale, proti Snežniku in Kočevski, v Belo Krajino in po Gorjancih proti Kozjanskemu, skozi Haloze in Slovenske gorice do Maribora, čez Pohorje na Koroško, v Savinjsko dolino in končno v velikem loku skozi Zasavje spet v Ljubljano.

Kolesarji bodo na poti spoznali pestrost slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine (Pocarjevo domačijo, Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, Javorco, rudnik Idrija, turistični rudnik in muzej Mežica, itd.). Pot poteka mimo 112 kontrolnih točk, kolesarji bodo z odtisom žigov v Dnevnik STKP dokazali obisk. Med kontrolnimi točkami je tudi preko 50 planinskih koč v večinoma manj obiskanih predelih gora, zato pričakujemo tudi pomemben prispevek poti k finančnemu rezultatu koč. Pot nudi priložnost tudi številnim manjšim turističnim ponudnikom v nekaterih odmaknjenih, pa zato nič manj zanimivih predelih Slovenije.

Kolesarji se na poti orientirajo s pomočjo s pomočjo markacij, zemljevidov, GPS-sledi in opisov v spletnem vodniku (stkp.pzs.si), pri Planinski založbi pa je izšel tudi Dnevnik poti za odtis žigov na kontrolnih točkah. 

STKP v Julijskih Alpah tako rekoč sklene krog, kar nas je spodbudilo k oblikovanju samostojnega turističnega produkta imenovanega Juliana Bike. Namenjen je kolesarjem,  ki želijo v tednu dni spoznati svet pod Triglavom, ki so pripravljeni dnevno prevoziti dobrih 40 km in pri tem premagati 1200 m višinske razlike. 

Vzemimo, da pričnemo na kolesarski stezi v Bohinjski Bistrici,  se mimo jezera povzpnemo na Pokljuko in spustimo v Radovno, nadaljujemo proti Mojstrani in v dolino Vrat, po Zgornji Savski dolini nadaljujemo do Kranjske gore, se povzpnemo na Vršič in spustimo k izviru Soče, nadaljujemo ob Soči do Bovca in se vzpnemo pod Krn, se mimo Javorce spustimo v dolino Tolminke, v Tolmin in Most na Soči, se vzpnemo na Šentviško planoto, nadaljujemo pod Kojco in Porezen, se spustimo v Podbrdo in nato preko Soriške planine vrnemo v Bohinjsko Bistrico. Naporen, skoraj 300 km dolg krog z 8500 m višinske razlike, toda v prelepem okolju, v stiku z naravo in kulturno dediščino, na poti ki obeta izjemna doživetja.

Slovenski gorski reševalci smo v zadnjih letih priča vse večjemu številu reševalnih intervencij. Pogostost našega posredovanja se je povečala predvsem na turistično obiskanih območjih ob vznožju Julijskih in Kamniško - Savinjskih Alp. 

Po izkušnjah iz preteklih let, so vzroki za iskanje naše pomoči predvsem pomanjkljive informacije, nepoznavanje in podcenjevanje gorskega sveta ter fizična in psihična nepripravljenost na »presenečenja«, ki jih skriva gorski svet.

Da bo dan preživet v gorah popoln, naj obiskovalci poskrbijo za dobro pripravo na izbrano turo. Ta naj bo primerna predvsem fizični pripravljenosti in zdravstvenemu stanju posameznika. Kakovostna informacija o vremenskih razmerah nam bo olajšala izbiro primerne in potrebne opreme. Oprema, ki je ne znamo uporabljati je breme in je lahko tudi nevarna.

V primeru neizkušenosti in nepoznavanje izbranega cilja se ne zanašajmo na objave na raznih forumih in socialnih omrežjih. S seboj povabimo izkušene gornike, za zahtevne ture najemite gorske vodnike. Le tako bo doživetje popolno.

Ker je v visokogorju še vedno veliko snega, ki bo vztrajal še dolgo v poletje, opozarjamo na izredno zahtevne razmere v hribih, ki čakajo obiskovalce, ki bodo v letošnjem poletju obiskovali slovenske gore.

Pohodnikom priporočamo, da svoje cilje izbirajo primerno svojim zmožnostim. V primeru, da boste potrebovali našo pomoč, pa ne odlašajte s klicem. Gorski reševalci smo na voljo na številki 112.