Triglavski Narodni Park

Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji. Nahaja se v hribovitem severozahodu države, kjer meji na sosednji Avstrijo in Italijo. Park je bil v veliko manjši obliki prvič zavarovan leta 1924 ter bil povečan v letih 1961 in 1981. Od leta 2010, ko je bil sprejet tudi danes veljavni Zakon o Triglavskem narodnem parku, meri 83.981 ha, kar predstavlja 4% slovenskega ozemlja. Znotraj parka je osem občin in 25 naselij, v katerih živi 2.352 prebivalcev. Park letno obišče približno 1,6 milijona obiskovalcev.

Med najvišjo točko v parku, Triglavom (2.864 m) in najnižjo, Tolminskimi koriti (180 m) je kar 2.684 nadmorskih metrov razlike - in v tem pasu se zvrsti kup naravnih in kulturnih značilnosti ter posebnosti, zaradi katerih je bilo območje zavarovano kot narodni park.

Park je hribovit, alpski, kar dve tretjini prekrit z gozdom. Na severni strani parka sta prevladujoči drevesni vrsti smreka in macesen, na jugu bukev. Znotraj zavarovanega območja najdemo številne podzemne vode, kraške izvire, vodotoke, ledeniška jezera ter slapove. Gorski grebeni med Savo na severu parka in Sočo na jugu zarisujejo hidrološko mejo med Jadranskim in Črnim morjem. Značilne živalske vrste so gams, kozorog, srnjad in jelenjad, svizec, divji petelin in ruševec, planinski orel, soška postrv. Vse bolj pogosto prisoten je tudi medved. Med rastlinami so najznačilnejši alpski zvončki, svišči, ušivci, sončeca, planike, murke ter klinčki. Tako med živalskimi kot rastlinskimi vrstami je več endemitov.

TNP je razdeljen v tri varstvena območja (VO). I. VO (31.487 ha) obsega večino osrednjega dela parka in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja narave, dovoljena je tudi tradicionalna paša v visokogorju in ohranjanje s tem povezane kulturne dediščine. Za II. VO (32.412 ha) bi lahko rekli, da se nahaja med I. VO in III. VO in dopušča tradicionalno rabo naravnih virov (sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje z divjadjo in ribami). V III. VO (20.082 ha) se nahaja vseh 25 naselij; namenjeno je ohranjanju in varovanju naravnih vrednot in kulturne dediščine ter spodbujanju trajnostnega razvoja.

Pot Alpe Adria Trail na območju parka poteka po obstoječih poteh, po vseh treh varstvenih območjih, večinoma po III. VO, in sicer:

-           etapa 21 Kranjska Gora – Trenta: širše območje prelaza Vršič: I. VO; odseka na obeh straneh prelaza Vršič (od vstopa v park pri Kranjski Gori in od izvira Soče proti prelazu Vršič): II. VO; od izvira Soče do Trente (do INFO centra TNP na Logu v Trenti): III. VO.

-           etapa 22 Trenta – Bovec: odsek etape »Soška pot« (od INFO centra TNP na Logu v Trenti do meje parka pred naseljem Kal-Koritnica): III. VO.

-           etapa 24 Drežnica (Kobarid) – Tolmin: odsek etape »pod Krnom« (meja parka nad naseljem Drežnica – spomenik Planica – planina Kuhinja): II. VO.

 Med obiskom narave, pa najsi bo kjer koli – ne samo v narodnem parku – bodimo predvsem spoštljivi. Spoštljivi do narave, do (prostoživečih) živali in nenazadnje – tudi, in predvsem - do prebivalcev parka. Bodimo zvedavi, sprostimo se, uživajmo – vendar se zavedajmo, da nismo sami. Moja svoboda se namreč konča tam, kjer se začne svoboda drugega.

S seboj torej odnesimo vse odpadke. * Občudujmo rastline, a jih ne trgajmo. * Ne motimo življenja živali – z obzirnim in nehrupnim obiskom postanimo del naravnega okolja. * Pse vodimo na povodcih. * Ne kurimo ognja. * Ne šotorimo ali kampirajmo zunaj za to določenih mest. * V naravnem okolju ne vozimo ali parkirajmo motornih vozil. * Držimo se označenih poti in upoštevajmo opozorila ob poti.