Tridnevna planinska tura k Triglavskim jezerom in na Krn (2244 m)

Skoraj 50 kilometrov in tri dni dolgo pot začenjamo v vasici Trenta, v zgornjem delu doline reke Soče. Avtomobil pustimo na parkirišču pred Informacijskim središčem Triglavskega narodnega parka (v neposredni bližini je tudi avtobusno postajališče). Nato korak usmerimo nazaj v smeri proti Bovcu in po približno 300 metrih zavijemo po makadamski poti navzgor proti planini Lepoč. Po par sto metrih makadama skrenemo na označeno planinsko pot, ki nas počasi vodi vse višje, čez planino Trebiški dol do razpotja poti za dolino Zadnjice in Prehodavce. Od tu navzgor lahko praktično do koče občudujemo mojstrstvo graditeljev te nekoč vojaške oskrbovalne poti iz prve svetovne vojne. Pot je namreč speljana zelo smiselno in neutrujajoče do Zasavske koče na vrhu Prehodavcev. Po okrepčanju in naužitju razgledov na večji del Julijskih Alp (prednjačijo Razor, Prisojnik in Jalovec) nas bo označena in zelo dobro uhojena pot vodila po dolini Triglavskih (Sedmerih) jezer navzdol. Na poti bomo imeli možnost videti skoraj vsa jezera, vendar prosimo, da se v njih ne kopate, saj s tem prihaja do njihovega onesnaženja. Po približno osmih urah hoje tega dne bomo ugledali prikupno Kočo pri Triglavskih jezerih, ki bo tudi naša prva postojanka za nočni počitek.

Naslednji dan se usmerimo proti Koči pod Bogatinom, ki jo dosežemo po približno treh urah hoje v čudovitem ambientu visokogorskih macesnov in smrek. Po okrepčilu se pot začne vzpenjati proti prevalu Vratca (1803 m). Od tu imamo možnost v slabi urici osvojiti še bližnji Bogatin (1977 m), od koder imamo čudovit pogled na skoraj vso do tega trenutka prehojeno pot in seveda na našega očaka, Triglav (2864 m). Po poti pristopa se vrnemo na preval in se nato mimo razvalin starih vojaških objektov iz prve svetovne vojne počasi spuščamo proti planini Duplje in bližnjemu Domu pri Krnskih jezerih (1385 m). Po celodnevni hoji se bo počitek v koči, ki stoji v spokojnosti mogočnih gorskih smrek, zagotovo prilegel.

Tretji dan pohoda že po slabih petnajstih minutah hoda dospemo do Krnskega jezera, bisera med slovenskimi alpskimi jezeri. Nad njim se pot počasi začne vzpenjati proti vrhu Krna (2245 m), ki bo tudi najvišji osvojeni vrh na celotni turi. Tik pod vrhom se lahko okrepčamo v Gomiščkovem zavetišču, kjer v primeru poslabšanja vremena ali prevelike utrujenosti tudi prespimo. Sledi spust proti vasi Drežnica po običajni planinski poti (plezalni poti Silva Korena se raje izognimo, saj je za spust preveč zahtevna). Po celodnevni hoji v popoldanskem času dospemo do idilične vasice Drežnica, kjer imamo več možnosti za prenočitev, ali pa najamemo prevoznika, ki nas zapelje do bližnjega Kobarida. Če smo nastanjeni v zgornjem delu doline Soče, imamo zadnjo avtobusno povezavo za Bovec ob 21. uri.

Vso turo lahko raztegnemo tudi na štiri ali pet dni, če menimo, da so dnevne etape predolge ali prenaporne.