Veliki Babanski Skedenj (2117 m)

Pohod začnemo na manjšem parkirišču pod Velikim Skednjem, na gozdni makadamski cesti, ki poteka od B postaje kaninske žičnice levo navzgor. Na tej točki se za kratek čas priključimo označeni planinski poti za Kanin. Če nimamo lastnega vozila, lahko do B postaje pridemo z žičnico, a se nam zaradi tega skupni čas hoje podaljša za dobre pol ure (pri osebju žičnice se pozanimajte za ure odhoda v dolino).
Pot sprva poteka pod mogočno steno Velikega Skednja in zapusti označeno planinsko pot pri manjši kaverni, pred začetkom strmejšega vzpona. Tu na levi strani že opazimo prve ostanke italijanske vojaške mulatjere, ki ji nato sledimo večino časa skozi področje gozda Gozdec. Kot rečeno, pot ni označena, a je zelo dobro vidna in možnosti za dezorientacijo praktično ni. Ob izhodu z gozdne meje sledi malce strmejši krajši odsek, ki nas pripelje na izjemno lepo razgledišče na Bovec in Bovško kotlino. V njegovi neposredni bližini je tudi odskočišče za base jumperje, ki se poganjajo v globel slapa Boka. Od tu pot poteka večinoma po ravnini po odlično ohranjeni mulatjeri. Ta predel je v pomladanskem in poletnem času tudi izjemno bogat s floro z mnogo zaščitenimi rastlinami (košutnik ipd.). Po nekaj 100 metrih hoje se mulatjera usmeri navzdol proti planini Ban in tu moramo biti pozorni, da skrenemo desno navzgor, mimo vsaj dveh globokih brezen. Kmalu zatem postane orientacija spet lažja, saj ponovno sledimo ostankom druge mulatjere, levo od Malega Babanskega skednja navzgor. Med obema Skednjema je mulatjera spet zelo lepo vidna, s prehodi preko kraških kotanj. Tej mulatjeri ne sledimo do konca, ker nas bo vodila do brezpotja, ampak se po občutku odločimo za pot po brezpotju do vrha. Brežina ni pretirano strma in tudi vrh nam je na nek način ves čas na očeh, pazimo le, da ne skrenemo preveč v levo, ker je tam pobočje neprehodno in zelo strmo. Na vrhu se nam odpira pogled na ves lok Kaninskega pogorja, na Bovško kotlino in reko Sočo globoko spodaj ter na vzhodu na vse gorske ase s Triglavom na čelu.

Spust do točke med obema Skednjema opravimo po isti poti. Tu poiščemo najlažji prehod na kaninske pode (običajno je to pri ruševinah in stopnicah utrdbe pod Malim Babanskim skednjem), a bodite pozorni na dokaj skrito globoko škrapljo tik pod prevalom. Ko preidemo na drugo stran kar nekaj časa ponovno sledimo drugi mulatjeri, ki pa po določenem času izgine nad travnato uvalo. Nad njo lahko opazimo prvega možica - orientir, za njim jih je še nekaj, ki nas pripeljejo do označene planinske poti za Kanin in Laško Planjo. Po njej se spustimo najprej do ruševin stare planinske koče Petra Skalarja, zatem pa v vijugah nazaj počasi v gozd, do izhodišča na parkirišču.