Deli
Zaznamek
Natisni
GPX
KML
Načrtuj ruto tukaj Copy route
Vdelaj
Fitnes
Pohodniška pot

Čez Uskovnico do Vodnikovega doma, Koče na Doliču, po Dolini Triglavskih jezer do Koče pod Bogatinom in Koče pri Savici

Pohodniška pot · Triglavski narodni park
Odgovoren za to vsebino
Turizem Bohinj Verified partner  Explorers Choice 
  • Dolina Triglavskih jezer
    / Dolina Triglavskih jezer
    Slika: CC BY, Turizem Bohinj
  • / Koča na Uskovnici
    Slika: PD Srednja vas, CC BY, Turizem Bohinj
  • / Koča pod Bogatinom
    Slika: Turizem Bohinj Admin, CC BY, Turizem Bohinj
  • / Slap Savica
    Slika: Mitja Sodja, CC BY, Turizem Bohinj
  • / Podor pod Toscem
    Slika: Turizem Bohinj Admin, CC BY, Turizem Bohinj
  • / Velska dolina
    Slika: Turizem Bohinj Admin, CC BY, Turizem Bohinj
  • / Sirarna na Velem polju
    Slika: Turizem Bohinj Admin, Turizem Bohinj
m 3000 2500 2000 1500 1000 500 40 35 30 25 20 15 10 5 km Slap Savica Vodnikov dom na Velem polju Dolina Triglavskih jezer Koča na Doliču (2151 m) Dom na Komni

Pot nas vodi po osrčju Triglavskega narodnega parka, kjer še vedno občutimo delček bogate tradicije planšarstva, razglednih dolin, skozi katere se naužijemo pogledov na mogočne očake, razgibane grebene in kristalna jezera ter mimo planinskih koč, v katerih se lahko okrepčamo z domačimi jedmi in si naberemo moči za nadaljnjo pot.

Težko
40,6 km
16:00 h
2328 m
2235 m

Planina Uskovnica leži zahodno od Pokljuke od katere jo ločuje jo potok Ribnica.  Stoletja je dajala ton bohinjskemu planšarstvu, katerega del lahko v manjši meri okusimo še danes. Planina Konjščica se nahaja nekoliko višje, pod Viševnikom, v poletnem času na njej obratuje tudi sirarna.

 

Do Vodnikovega doma se vzpnemo do doline Jezerce, v nadaljevanju pa prečimo dolgo pobočje Tosca z lepimi pogledi na Bohinj. Pri Vodnikovemu domu nas pričakaprvovrsten pogled na Triglav in okoliške vrhove. Naslednja postojanka je Koča na Doliču, ki stoji med Šmarjetno glavo in Kanjavcem. Od tod sledi vzpon na Hribarice in za tem spust po dolini Triglavskih jezer, ki je dolga osem kilometrov in velja za enega najlepših predelov Julijskih Alp. Dolina je kot narodni park zavarovana že od leta 1924.  Krasi jo razgiban teren, zanimive rastline, živali in fosili, znana je tudi zaradi dobro razvitih kraških pojavov ter povesti o Zlatorogu. S svojimi jezerci in mlakami je zakrasela dolina raj za fotografe. Čeprav je jezerc in mlak več, se največkrat omenja sedem Triglavskih jezer. Ostala namreč skozi leto večkrat presahnejo.

 

Koča pri Triglavskih jezerih se nahaja pri Dvojnem jezeru pod ostenjem Tičarice. V nadaljevanju pa obiščemo še Kočo pod Bogatinom, ki se nahaja na planini Na Kraju na Komni. Od koče se nam odpre lep razgled na vrhove nad planoto Komne.

Avtorjevo priporočilo

Pred odhodom v gore vedno preverite vremensko napoved.

Priporočamo enkrat ali dvakrat nočitev v planinskih kočah ob poti.

V Triglavskih jezerih se je prepovedano kopati ali izvajati kakšne druge rekreacijske dejavnosti.  V gorah pustimo samo svoje minljive sledi (zato s seboj skrbno odnesite tudi smeti).

outdooractive.com User
Avtor
Turizem Bohinj Admin
Posodobljeno : 2020-04-21

Težavnost
Težko
Tehnika
Vzdržljivost
Izkušnja
Pokrajina
Najvišja točka
2352 m
Najnižja točka
576 m
Najboljši letni čas
jan.
feb.
mar.
apr.
maj
jun.
jul.
avg.
sep.
okt.
nov.
dec.

Počivališče

Kapelica Marije Kraljice Miru

Informacije o varnosti

Zaradi preteklih vetrolomov so ponekod na poti lahko podrta drevesa. Orientacija v predelu Hribaric je v megli zahtevna. Previdno in počasi sledite slabo vidnim markacijam.

 

Oprema

Priporočamo pohodno obutev in obleko ter zadostno količino vode. Na poti sta sicer skozi celo leto odprti Planinska koča na Uskovnici in Dom na Komni, v poletnem času pa še Vodnikov dom na Velem polju, Koča na Doliču in Koča pri Triglavskih jezerih, Koča pod Bogatinom pa še v času sezone turne smuke.

Namigi, nasveti in povezave

Informacije:

Turizem Bohinj, Stara Fužina, tel.: +386 4 57 47 590

TIC Bohinj, Ribčev Laz, tel.: +386 4 574 60 10

TIC Bohinj, Bohinjska Bistrica, tel.: +386 4 574 76 00

TIC Bohinj, Stara Fužina, tel.: +386 4 572 33 26

Center TNP Bohinj, Stara Fužina, tel.: +386 1 200 97 60

 

Kartica Julijske Alpe: Bohinj nudi brezplačne prevoze in številne druge ugodnosti.

Start

Srednja vas (583 m) (576 m)
Koordinate:
Geografsko
46.291861, 13.926989
UTM
33T 417352 5127035

Destinacija

Koča pri Savici (653 m)

Opis poti po korakih

S parkirišča pri smučišču Senožeta pod Srednjo vasjo se usmerimo proti cerkvi svetega Martina in nadaljujemo v smeri razglednika na Kresu. Pot naprej nas vodi po ožji asfaltni cesti, po kateri hitro prispemo do večjega vodohrana, kjer opazimo oznake za Uskovnico. Nadaljujemo po kolovozu, ki preide v gozd, na desnem ovinku pa prehodno stopimo iz gozda in odpre se nam lep pogled na Rudnico in del Zgornje Bohinjske doline. Nadaljujemo po kolovozu, ki nas vodi skozi nekoliko ožji prehod, nato pa v prečnem vzponu do mesta, kjer dosežemo cesto, ki vodi na Uskovnico. Cesto dosežemo ravno na lepo urejenem razgledišču na Kresu, s katerega se nam odpre pogled proti Srednji vasi, Zgornji Bohinjski dolini ter Spodnjim Bohinjskim goram v ozadju. Kratek čas nadaljujemo po cesti, nato pa nas na koncu blagega levega ovinka oznake za Uskovnico usmerijo desno na kolovoz, ki nas vodi skozi gozd, pas grmičevja, višje pa ponovno skozi gozd. Nekaj minut višje ponovno dosežemo makadamsko cesto, a tokrat jo takoj zapustimo, saj še naprej nadaljujemo v smeri pešpoti na Uskovnico. Kolovoz se kmalu razcepi, mi pa nadaljujemo po levem in sledimo markacijam. Kmalu se v levo odcepi pot, ki vodi na Uskovnico čez Lom, mi pa nadaljujemo po poti, ki zavije nekoliko desno in preide na strma pobočja predela imenovanega Za Ribnico (Ribnica je potok globoko pod nami). Višje dosežemo novejši kolovoz oziroma vlako ter ji sledimo desno. Novejša vlaka se po nekaj minutah konča pot pa še naprej preči pobočja proti desni. Nekoliko naprej na manjšem razpotju nadaljujemo po levi zgornji poti, ob kateri so oznake za Uskovnico in katera je vidno bolj uhojena. V nadaljevanju se nekoliko strmeje vzpenjamo po poti, s katere se nekoliko višje odcepi neoznačena pot proti Lomu.

Ponovno nadaljujemo v smeri Uskovnice, nato pa v nekaj minutah dosežemo makadamsko cesto (cesto dosežemo na delu, kjer je že zaprta za javni promet), kateri sledimo v desno. Ko stopimo na cesto se priključimo poti iz Stare Fužine in iz Srednje vasi čez Lom. Zložna makadamska cesta nas hitro pripelje do prvih hišic na Uskovnici, nato pa jo le malo za koritom z vodo zapustimo in nadaljujemo levo na kolovoz v smeri Koče na Uskovnici. Po približno 50 metrih vzpona po kolovozu dosežemo Kočo na Uskovnici.

 

Od koče nadaljujemo proti severu v smeri Tosca, Draškega vrha in Viševnika po poti, ki se kmalu priključi makadamski cesti, kateri sledimo v desno. Cesta nas nato vodi med grbinastimi travniki, nato pa prispemo dorazpotja ob kapelici Marije Kraljice Miru na Uskovnici.

Pri kapelici se v levo nadaljuje pot proti Vodnikovemu domu, v desno vodi proti Pokljuki, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri planine Konjščica (tudi ena od poti, po kateri lahko prispemo na Velo polje oziroma Vodnikov dom). Pot nadaljujemo med ograjenimi pašniki, po razmeroma strmem kolovozu, s katerega se nam odpira lep pogled na okoliške gore. Višje se pot, položi in priključimo se širšemu kolovozu, ki vodi s Pokljuke oziroma z bližine mostu preko Ribnice (v opisih izhodišče Uskovnica - Razpotje) proti planini Konjšica.       

 

Nekoliko naprej se nam odpre lep pogled proti Viševniku, kolovoz pa se nato nekaj časa prečno vzpenja, večinoma skozi gozd. Višje prečimo pašno ograjo in pot nas pripelje na jugozahodni rob planine Konjščica. Tu se pot, ki je bila občasno ponovno nekoliko bolj strma povsem položi ter nas vodi prečno preko planine. Med prečenjem prekoračimo nekaj manjših potočkov, nato pa za manjšim križem prečimo še nekoliko večji potok, za njim pa v nekaj korakih dosežemo sirarno na planini Konjščica, kjer je v času pašne sezone možno kupiti kak mlečni izdelek.

 

S planine nadaljujemo po zložnem travniku rahlo navzgor do druge strani planine. Tam pot preide v rušje in se začne sprva zložno, nato pa vse strmeje vzpenjati. V zadnjem delu vzpona se nam z desne priključi pot z Rudnega polja. Sledi le še kratek vzpon ob hudourniku do travnate ravnice (doline) Jezerce. Tu pot zavije levo in nas po nekaj korakih pripelje v osrednje območje Triglavskega narodnega parka. Naprej se vzpnemo ob studenčku proti Studorskemu prevalu. Nekoliko višje prečimo hudournik, pot pa se usmeri nekoliko desno v travnata z rušjem obdana pobočja. Pot se nato prečno vzpne do Studorskega prevala, s katerega se nam odpre lep razgled na bohinjsko stran. Pot naprej se sprva nekoliko spusti, nato pa preči pobočja Velikega Draškega vrha in Tosca z nekaj rahlimi vzponi in spusti. Čez čas nas pot pripelje do travnatega južnega pobočja Tosca. Tu se desno odcepi neoznačena pot na Tosc, le nekaj metrov naprej pa se nam z leve priključi pot z Uskovnice. Nadaljujemo naravnost, pot naprej pa še vedno preči pobočja Tosca. Pot nato v rahlem spustu preči krajši pas redkega gozda nato pa nas pripelje na strma pobočja. Še nekoliko naprej pa pot po  vsekani narejeni široki polici v rahlem spustu preči prepadna pobočja Tosca. Ker je pot precej široka ne povzroča težav (previdno zaradi padajočega kamenja in pogostih skalnih podorov). Pot se nato ponovno rahlo vzpne in nas pripelje na razpotje, kjer gremo desno oziroma naravnost v smeri Vodnikovega doma. Po zložni poti, s katere se nam kmalu odpre lep pogled na Triglav. Pot naprej se vrne pod pobočja Tosca in nas ob prečenju melišč v nekaj minutah pripelje do Vodnikovega doma na Velem polju.

 

Od doma je zelo lep razgled na Triglav in okoliške vrhove. Na vzhodni strani doma se dvigajo zahodna pobočja Tosca; na južni in zahodni strani leži Velo polje, ki ga na jugu obroblja Prevalski Stog, na zahodni strani pa značilni Mišelj vrh; na severozahodu imamo čudovit pogled na Šmarjetno glavo in Kanjavec, proti severu pa gledamo neposrednona Triglav; na planoti pod Triglavom vidimo Dom Planika, severovzhodno od koče se v bližini dviga Vernar.

Od Vodnikovega doma zavijemo levo, proti planini Velo polje. S planine nadaljujemo rahlo desno po poti, ki preči obsežno planino. Na drugi strani planine pridemo do kamnitih pregrad, ki preprečujejo hudournikom, da bi zasipali to čudovito planino. Le nekaj metrov pred omenjeno kamnito pregrado pot zavije rahlo levo in se vzpne v redek po večini macesnov gozd. Pot nato zavije še nekoliko bolj v levo in nas po zložnih in rahlo poraščenih travnatih pobočjih pripelje do prej omenjenega hudournika. Pot naprej se še nekaj časa zložno vzpenja ob hudourniku, nato pa se strmo vzpne pod ostenja Šmarjetne glave. Strmina nato hitro popusti in vse bolj kamnita pot nas pod ostenji in melišči okoliških vrhov pripelje do sedla Dolič. Nadaljujemo naravnost (levo Hribarice, desno Planika) po poti, ki se začne rahlo spuščati in nas po slabih 10 minutah pripelje do Koče na Doliču.

 

Od koče je obširnejši razgled proti severozahodu na gore nad dolino Zadnjice in Trento. Na vzhodni strani se tik nad kočo dviga ostenje Šmarjetne glave, desno je sedlo Dolič; na južni strani so vrhovi grebena med Velsko in Mišeljsko dolino Mišelj vrh, Na Nizkem in Mišeljskikonec, južno pa se tik nad kočo dviga ostenje Kanjavca; na severozahodni strani vidimo najprej razsežne strmali triglavske gmote, ki padajo v zatrep Zadnjice, prek katerih pelje nekdanja italijanska tovorna pot, ostenja Vršaca na levi in Pihavca na desni, zadaj pa Bavški Grintavec, Pelci in Jalovec; pogled na Triglav na severu zakrivajo Triglavski podi, levo pa sta Razor in Prisojnik.

 

Od Koče na Doliču nadaljujemo v smeri Koče pri Triglavskih jezerih. Od sedla Dolič kjer pri razpotju zavijemo v smeri Koče pri Triglavskih jezerih se pot nekaj časa dviga po melišču. V nadaljevanju prispemo do sedla Čez Hribarice in prečimo planoto Hribaric. Na prostranih območjih Hribaric sta dve razpotji, pri obeh gremo naravnost (desno Kanjavec). Nadaljujemo navzdol po kamniti poti, vmes se nam iz leve priključi pot iz doline Za Kopico. Še naprej se spuščamo po meliščih, dokler naposled ne prispemo do razpotja, kjer nas table usmerijo proti Koči pri Triglavskih jezerih. Kmalu prispemo do enega izmed omenjenih Triglavskih jezer, Zelenega jezera, kamor nas usmerijo tudi oznake. Od tod nadaljujemo po razmeroma zložni poti proti naslednjemu jezeru, Jezeru v Ledvicah ali Velikem jezeru. Prijetna in razgledna pot nas še naprej vodi po slikoviti dolini Triglavskih jezer, v nadaljevanju prečimo pas redkega macesnovega gozda. Na razpotjih sledimo oznakam za Kočo pri Triglavskih jezerih. Sčasoma prispemo do Koče pri Triglavskih jezerih, pred njo se nahaja umetno jezero Močivec.

 

Od koče je lep razgled zlasti na okoliške gore. Na vzhodni strani se v bližini dvigajo stene Tičaric; za Dvojnim jezerom vidimo na jugovzhodu del Bohinjsko-Tolminskih gora; na jugozahodni strani doline je spodnji del grebena, ki se vleče od Prehodavcev do planine Pod Kalom z vrhovi Kal, Vrh Škrila, Glava za bajto in Čelo, proti zahodu so v grebenu Plaski Vogel ter Veliko in Malo Špičje, na drugi strani doline pa Kopica ter Zelnarici.

 

Od koče nadaljujemo v smeri Doma na Komni, tako da že pred Dvojnim jezerom zavijemo desno. Pot skozi gozd se ves čas zmerno spušča, ponekod tudi vzpenja. Ko se gozd konča prispemo do planine Lopučnica, kjer je označeno razpotje, na katerem zavijemo rahlo levo. Zopet nas čaka nekaj krajših vzponov in spustov skozi redek gozd. V nadaljevanju prispemo do opuščene planine na Kalu. Sledi kratek vzpon do razglednega neizrazitega sedelca, pot čez čas zavije levo in se postopoma prične zmerno spuščati ter nas pripelje do opuščene planine Razor. V nadaljevanju prispemo do razpotja, kjer zavijemo desno, proti Koči pod Bogatinom, do katere nas loči še krajši odsek razmeroma zložne poti.

 

Planota Komna je kot v amfiteatru obkrožena z visokimi gorami. Zato imamo od Koče pod Bogatinom lep pogled na gore in vrhove okrog planote. Na vzhodni strani vidimo na robu planote Dom na Komni; na jugu objemajo planoto Bohinjsko-Tolminske gore, lepo vidimo vrhove Podrte gore, Tolminskega Kuka, Mahavščka (Velikega Bogatina) in Bogatina; na zahodni strani je severno od Bogatina preval Vratca (Bogatinsko sedlo), pred njim dolina Gracija, nad njo pa Srednji vrh iz masiva Lanževica; pogled na severno stran zakriva bližnji rob nad planino Na Kraju, prek katerega gre pot v Dolino Triglavskih jezer.

 

Od Koče pod Bogatinom nas povsem položna pot, s pogledi na Bogatin in Mahavšček, v 15 minutah pripelje do razpotja. Tu lahko nadaljujemo našo pot v dolino in zavijemo levoproti Koči pri Savici, ali pa naredimo še kratek postanek na Domu na Komni, ki je od razpotja oddaljen le nekaj minut. Do Koče pri Savici naš čaka še 66 serpentin, od katerih jih je 48 v zadnjem delu poti. Od razcepa sprva nadaljujemo po široki poti (mulatjeri), vmes se odcepi tudi pot, ki vodi k Črnemu jezeru. V nadaljevanju se pot polagoma spušča, nas pelje mimo manjše umetno narejene jame in postopoma prehaja v gozd. Prispemo v manjšo dolino imenovano Pekel. Na koncu doline se pot začne spuščati in nas po 48 serpentinah pripelje do Koče pri Savici.  (Vir: www.hribi.net)

Opomba


vse beležke o zavarovanih območjih

Javni prevoz

Prijazno Javnemu prevozu

V Bohinj se lahko pripeljete z avtobusom ali vlakom. Iz Primorske strani je možen dostop tudi z avtovlakom. Več informacij je na voljo na naši spletni strani promet.bohinj.si

 

Srednja vasje preko celega leta z rednimi avtobusnimi linijami povezana z Bohinjsko Bistrico, v poletne času pa še z Ukancem in slapom Savica ter Rudnim poljem (brezplačni avtobus Hop On Hop Off Pokljuka). Avtobusna postaja je od izhodišča oddaljena 500 metrov.

Prihod

Do Srednje vasi se lahko pripeljemo z osebnim avtomobilom iz Bleda skozi Sotesko ali čez Pokljuko. Možen je dostop tudi čez Jelovico in Soriško planino.

Parkirišče

Pod smučiščem Senožeta, južno od Srednje vasi, se nahaja večje parkirišče, ki je plačljivo v času poletne sezone (koordinate: 46.291108, 13.929940). Od parkirišča do izhodiščne točke je poldrugi kilometer hoje.

Prihod z vlakom, avtom, kolesom ali peš

Nasveti avtorja glede karte

Triglavski narodni park, Sidarta, 1:50.000

Rezerviraj priporočeno za to regijo:

Pokaži več


Questions & answers

Ask the first question

Got any questions regarding this content? You can ask them here.


Reviews

Write your first review

Be the first to review and help others.


Photos from others


Težavnost
Težko
Razdalja
40,6 km
Trajanje
16:00h
Vzpon
2328 m
Sestop
2235 m
Prijazno Javnemu prevozu Krožna pot Razgled Osvežitev na poti Geološke zanimivosti na poti Botanične zanimivosti na poti Zanimivosti iz sveta živali Zdravo podnebje

Statistika

  • 2D 3D
  • Vsebina
  • New Point
  • Show images Hide images
: h
 km
 m
 m
Najvišja točka
 m
Najnižja točka
 m
Pokaži višinski profil Skrij višinske profile
Za spremembo obsega pogleda približajte puščici.