JULIANA TRAIL – etapa 20: Šmartno - Solkan

Etapa se prične v središču srednjeveške vasice Šmartno, oz. orlovemu gnezdu, kot je vasico slikovito označil pesnik Alojz Gradnik. Znotraj obzidja med sprehodom po »gasah« naletimo na zanimiv etnološki muzej Briška hiša, ki obiskovalcem pričara duh preteklega življenja v Brdih. Pot nas iz Šmartnega vodi mimo Gonjač, kjer se velja povzpeti na 23 metrov visok razgledni stolp s pogledom na Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Ob stolpu najdemo spomenik, posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče, ki je delo akademskega slikarja Janeza Boljke. 

Pot se nato spusti do Kojskega, kjer kraljuje gotska cerkvica sv. Križa. Do nje vodi romarska pot – križev pot na prostem – pravi biser pa je njen glavni gotski krilni oltar iz leta 1515, sad beljaške rezbarske delavnice. Zanimivost te točke je, da je bil tukaj v času turških vpadov zgrajen tabor s štirimi stolpi, eden izmed teh se je ohranil še do današnjih dni in ima danes vlogo cerkvenega zvonika. Druga zanimivost pa je, da je od tukaj v času prve svetovne vojne italijanski kralj opazoval najbližji odsek Soške fronte.

Več o fronti izvemo na Sabotinu, ki je naslednja vmesna točka te etape po Brdih. Ob vzponu po slemenu se pogled razteza do smaragdne Gregorčičeve muze, reke Soče, Svete Gore in Škabrijela, občudujemo pa lahko tudi bogat nabor rastlinja in živalstva, ki je zaščiten pod okriljem Natura 2000. Pot nas bo vodila do ostalin stare cerkvice sv. Valentina, ki je bila popolnoma porušena med spopadi pred stotimi leti. Duh prve svetovne vojne nas še vedno spremlja na vsakem koraku, saj je hrib dodobra prepreden s strelskimi jarki in podzemnimi rovi, zdaj očiščenimi in urejenimi za ogled. Ob planinski koči je urejena bogata muzejska zbirka. V zadnjih letih je nastal svojevrsten Park miru, ki obiskovalce od blizu in daleč opominja na nesmisel vojn.

Tukaj se pot prične spuščati proti zaključni točki etape – Solkanu, več kot 1000 let staremu naselju, znanemu po sedaj skoraj izumrli mizarski obrti, pa tudi po solkanskem kamnitem mostu, ki z osrednjim lokom velja za največjega tovrstnega na svetu. Občudovanja vreden je tudi projekt t. i. Sabotinske ceste, plod Ozimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, sklenjenih pred več kot 40 leti, ki je bistveno skrajšal pot iz Nove Gorice v Brda. V zimskem času velja poskusiti solkanski radič, t. i. regut.