Juliana SkiTour 1a -Kotovo sedlo (2300 m), žlahtna klasika v veličastnem ambientu

Od parkirišča v Planici (960 m) do Planinskega doma v Tamarju sledimo makadamski cesti (3,4 km) – čez zimo, ko je v dolini sneg, je na tej cesti urejena tekaška proga in gremo lahko s smučmi. Od marca naprej, ko sneg skopni, pa je treba peš s smučmi na nahrbtniku.

Takoj za planinsko kočo sledimo oznakam letne poti. Če oznake niso vidne iščemo smer skozi bukovje proti desnem robu doline. Čez dvajset minut smo že na snežiščih nad gozdno mejo.

Nadaljujemo po  vedno ožji dolini navzgor pod stene Šit, kjer se naklonina vzpona poveča, širina prehod pa zoži. Ta del je pogosto poledenel, srenači in dereze so nujna oprema, ki mora biti vsaj v nahrbtniku.

Skozi žleb se povzpnemo pod vršno gmoto Jalovca, kjer se naklonina za spoznanje položi. Dobri smučarji lahko v dobrih razmerah nadaljujejo naravnost navzgor skoz Jalovčev ozebnik, naša tura pa zavije desno navzgor pod stenami do ogromnega balvana.

Utrujeni lahko pri balvanu vzpon zaključijo, manj utrujeni pa  nadaljujemo po odprtih planjavah proti desni navzgor, do neizrazite rame v grebenu (2300 m), tik pod začetkom skalnatih sten. Teh 200 dodatnih višinskih metrov od balvana naprej je prav gotovo vredno truda, saj nam odprejo pogled čez prepadne grebene Šit, Travnika in Mojstrovk na osrednje Julijce na eni in na Mangart na drugi strani. Še posebej pa smo nagrajeni s čudovitimi smučarskimi pobočji, čez katera vijugamo nazaj v dolino.

Smučamo v smeri vzpona, pobočja so dovolj široka, da si poljubno izbiramo prehode, zožijo se samo v žlebu pod Šitami, kjer zna biti trdo in je potrebna večja previdnost.

Pripeljemo se nazaj vse do praga planinske koče. Če je v dolini sneg, lahko tudi naprej nadaljujemo s smučmi, sicer se na parkirišče vrnemo peš.

Spomladi, če na makadamski cesti do planinskega doma v Tamarju ni več snega, si lahko dostop olajšamo z gorskim kolesom.